Nekateri se bazenom izogibajo v prepričanju, da preveč uporabnikov vanje še vedno "lula". Pa imajo prav?
Če verjamemo ali ne, to se še vedno dogaja, saj navedbe potrjujejo strokovnjaki, ki so se lotili raziskave. Najnovejši test lahko namreč podrobno pokaže, koliko urina je v bazenu, saj meri koncentracijo umetnega oz. sintetičnega sladila, ki ga običajno najdemo v predelani hrani, človek pa ga izloča z urinom.Raziskava sicer ni bila narejena v Sloveniji, pač pa na dveh javnih bazenih v Kanadi, raziskovalci pa so prišli do zanimivih zaključkov, da so uporabniki 830 tisoč litrskega bazena vanj v treh tednih izpustili kar 75 litrov urina, v drugem, pol manjšem bazenu, pa so zaznali polovico manj urina oz. okoli 30 litrov.
Lindsay Blackstock, absolventka univerze v Alberi, ki je avtorica raziskave, je povedala, da v treh tednih, kolikor je analiza trajala, niso spremljali števila uporabnikov bazena, prav tako ne spola ali profila oz. starosti, zato podrobnosti o tem "kdo lula v bazene" ni mogoče predstaviti. So pa te analize še slabše v primeru jacuzzijev. Za primer - eden od kanadskih hotelskih jacuzzijev je imel kar trikrat večjo koncentracijo umetnega sladila kot katerikoli drugi bazen.
Analiza je potekala na kar 31 bazenih in jacuzzijih in prav v vseh je bil prisoten urin. Kdo ve, kakšni bi bili rezultati analize v slovenskih bazenih. Zagotovo pa je skrajni čas, da se vsi naučimo osnov higiene in spoštujemo navodila, ki so napisana - pred vstopom v bazen se je potrebno stuširati, po površinah ne uporabljamo obuval, v katerih smo običajno obuti zunaj, prav tako pa NE LULAMO V BAZEN, za kar kakšnih posebnih navodil tudi ni potrebno in je dejstvo samoumevno.
Lindsay Blackstock je izvedla še anonimno anketo, v kateri pa je, zastrašujejoče - kar petina vprašanih priznala, da so vsaj enkrat urinirali v bazen, med njimi so bili tudi olimpijski plavalci. Nekoč je celo legendarni Michael Phelps dejal, da je povsem običajno "lulanje" v bazen, saj klor vse odvečno in morebiti škodljivo uniči in ni razlloga za skrb. Pa vendar to ne drži. Čeprav je urin sam po sebi sterilen, urea, amonijak in kreatinin, ki so v njem, lahko sprožijo reakcije na dihalih, dolgoletno izpostavljanje tem sestavinam pa celo do razvoja astme.