V četrtek, 20.11.2025, je Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje organiziralo meddržavni forum »Poti Prihodnosti Ljubljana – Novo mesto – Karlovec – Zagreb«.
Forum, ki je potekal v Podjetniškem inkubatorju v Črnomlju, je gostil številne pomembne goste iz slovenskih in hrvaških železniških podjetij, ministerstev, iz podjetja DRI upravljanje investicij, številne župane in županje z obeh strani državne meje, predstavnike regij, razvojnih agencij, razvijalcev prostora in druge.
Uvodoma sta navzoče nagovorila podžupan občine Črnomelj Dubravko Čengija in direktor evropskega združenja Marko Vukobrat, ki je spomnil, da je čezmejno povezovanje temeljna vrednota Evropske Unije, da povezovanje in združevanje narodov nista samoumevna ter pozdravil pogum in vizijo predstavnikov lokalne oblasti na obeh straneh državne meje, ki soglasno zagovarjajo revitalizacijo železniškega koridorja, hkrati pa se povezujejo tudi na drugih, za prebivalce pomembnih področjih.
Sledila je predstavitev strategije razvoja hrvaške železniške infrastrukture s strani g. Milana Vukovića, načelnik sektorja iz Ministrstva morja, prometa in infrastrukture. Na odseku med Zagrebom in Karlovcem je napovedal, da bo do leta 2029 zgrajena dvotirna, elektrificirana železniška proga, ki bo omogoča hitrosti preko 160km/h ter na ta način bistveno skrajšala pot med Karlovcem in Zagrebom. Naslednji odsek meddržavnega koridorja med Karlovcem in Ozljem opisuje kot projekt, ki je v zadnji fazi obnove in na katerem lahko v kratkem pričakujemo ponovno vzpostavitev železniškega prometa. Za odsek med Ozljem in državno mejo s Slovenijo je poudaril, da je v izdelavi študija izvedljivosti, ki bi se lahko zaključila v prihodnjem letu. Nato sledi izdelava projektne dokumentacije za gradbeno dovoljenje.
Na slovenski strani sta aktivnosti predstavila Franc Zemljič, DRI upravljanje investicij d.o.o. in Peter Cokan DRSI. Predstavljen je bil potniški center Ljubljana, katerega gradnja je v polnem teku. Na relaciji med Ljubljano in Ivančno Gorico je izdelana študija variant, ki bo po izdelanem okoljskem poročilu tudi javno razgrnjena v začetku leta 2026. Navzočim sta poleg same trase predstavila tudi druge projekte, kot sta železniška postaja Škofljica in potniški center Novo mesto, ki bo na območju sedanje avtobusne postaje združeval železniški in avtobusni promet, ukinjeni pa bosta postaji Novo mesto Center in Novo mesto Kandija.
Dogodek se je nadaljeval z okroglo mizo »Future paths«. Vesna Hajsan Dolinar (Podžupanja karlovške regije oz. županije), po rodu domačinka v obmejnih krajih na hrvaški strani, se z veseljem spominja časov, ko je regijo povezoval tudi vlak, s katerim je pogosto potovala v Ljubljano in verjame, da bo tako tudi v prihodnje. V čezmejnem povezovanju vidi številne priložnosti za prebivalce na obeh straneh meje. Tudi Franci Bratkovič, direktor Razvojnega centra Novo mesto, vidi prihodnost v povezovanju na področju gospodarstva, deljenju izkušenj in znanja. Robert Piščanc, vodja sektorja železnic na DUJPP (Družba za upravljanje javnega potniškega prometa) pravi, da lahko s skupnimi močmi in ukrepi bistveno pripomoremo pri zmanjševanju uporabe avtomobila ter s kakovostnim javnim potniškim prometom prebivalcem ponudimo alternativo. Omenil je tudi več zanimivih projektnih aktivnosti, ki jih razvijajo skupaj z organizatorjem foruma. Franc Zemljič iz družbe DRI je ponudil številne zanimive podatke, ki kažejo na znatno rast števila potnikov v železniškem prometu, skrbi pa ga, ker temu na regionalni progi ne sledi tudi tovorni promet.
Ivan Ružić iz HŽ Putnički prijevoz je povedal, da so dogovori glede možnosti ponovne vzpostavitve povezave Karlovec – Novo mesto - Ljubljana z nadomestnim avtobusom na manjkajočem (trenutno še neobnovljenem) hrvaškem odseku v zaključni fazi, zato lahko kakšno povezavo pričakujemo v kratkem. Navzočim je predstavil tudi rezultate testiranja elektro-baterijskega in baterijskega vlaka Končar, ki ga vpeljujejo na določenih odsekih na hrvaškem železniškem omrežju, obstaja pa verjetnost, da se ga v prihodnosti uporabi tudi na manjšem delu koridorja Ljubljana – Novo mesto – Karlovec – Zagreb.
Direktor Evropskega združenja Marko Vukobrat je ob zaključku poudaril, da gre za vizionarski projekt, ki je kljub časovno nekoliko oddaljenim ciljem uspel povezati odločevalce na obeh straneh meje. Predstavlja šolski primer čezmejnega sodelovanja, ki je eden od pomembnih stebrov evropskega razvoja. Zato ga v centrih odločanja v Evropski uniji prepoznavajo kot pomembnega in vrednega odločnejše podpore. Je projekt, ki presega trenutne mandate političnih odločevalcev in morda tudi eno generacijo, a vodi k infrastrukturnemu podvigu, ki bo nepovratno povezal gospodarstvo, ljudi, turizem, znanje in energijo pomembnega dela Slovenije in Hrvaške.
Na EZTS poti prihodnosti pravijo, da so veseli velike podpore na obeh straneh meje in da ga večina odločevalcev razume kot pozitivno spodbudo za to, da se odločitve sprejemajo hitreje, kot bi se sicer. Najboljši dokaz tega je očiten pospešek del na trasi proge med Karlovcem in Ozljem. Tega brez iniciative EZTS ne bi bilo, hkrati pa pozdravljamo tudi prizadevanja in aktivnosti na slovenski strani, ki bodo postopoma izboljševale konkurenčnost železniškega prometa, a hkrati izražajo prizadevanja za nadaljevanje postopkov za izdelavo DPN na odseku Ljubljana – Novo mesto (Birčna vas).
Galerija
