Slovenski ultra-maratonski kolesar Marko Baloh je ob svoji deveti udeležbi na dirki Tortour dosegel zmago v kategoriji Masters in tretje mesto generalno.
V prejšnjih nastopih je Marko zmagal na prvi dirki leta 2009 in bil dvakrat drugi (2010 in 2014) v posamični konkurenci, nekaj nastopov pa je posvetil dirkanju v ekipi dobrodelne organizacije Laureus, ki finančno podpira mlade športnike. Tortour je drugo ime za Dirko okoli Švice, ki je v najtežji izvedbi dolg 1.001km in ima 13.000m višinske razlike. Marko se je letos odločil za Tortour Challenge, dirko ki je dolga 525km s 7.000m višinske razlike. Razlog za to odločitev je bila, da še ni popolnoma regeneriran po Dirki preko Amerike, poleg tega mu je Challenge pomenil nov izziv.Marko je dirko začel odlično, prvič je zmagal tudi na prologu in si tako priboril prvo startno pozicijo. Kljub temu, da je letos startal v kategoriji Masters, je bil bolj pozoren na tekmece v mlajši kategoriji, saj je čutil da se bo lahko z njimi boril za generalno zmago. Po nekaj etapah je neposredne konkurente pustil zadaj, pravo dirko pa sta preko alpskih prelazov uprizorila z Ricom Elmerjem, ki je bil velik favorit za generalno zmago. Zaradi ne povsem zaceljenih poškodb podplatov z RAAM-a, je Marko na zadnjem alpskem klancu Sustenpass zaostal, prednost v svoji kategoriji pa je kljub temu povečal na nekaj ur. To prednost je do konca samo še povečeval, cilj je dosegel v 17 urah in 42 minutah in odlično povprečno hitrostjo 29,55km/h.
Končna razvrstitev je bila:
Challenge Masters
1. Baloh (Slovenija) 17h 42min
2. Kapelli Markus (Švica) 20h 55min
3. Jokela Jukka (Finska) 21h 57min
Challenge generalno
1. Rico Elmeer (Švica) 17h 02min
2. Knecht-Ruegg Marcel (Švica) 17h 33min
3. Marko Baloh (Slovenija) 17h 42min
Tortour 1.001km:
1. Roger Nachbur 37h 33min
2. Simon Ruff 38h 06min
3. Johann Eisenbraun (vsi Švica) 39h 55min
Marko pravi: »To je bil že moj deveti zaporedni nastop na Tortour-u, ki je gotovo najbolje organizirana dirka v ultra-kolesarskem koledarju. Po nekaj letih nastopov v ekipi dobrodelne organizacije Laureus, sem se letos ponovno odločil za nastop v posamični konkurenci. Zaradi ne povsem zaceljenih poškodb z RAAM-a je bila najboljša opcija ravno Challenge. To se je izkazalo za pravilno odločitev, bolečine so sicer bile prisotne, a vedenje, da bo trpljenje kratko, mi je pomagalo do cilja v rekordnem tempu več kot 29km/h. S tem rezultatom sem izredno zadovoljen, enakopravno pa sem se kosal tudi z mlajšo konkurenco. Zmaga mi veliko pomeni in je dobra popotnica za konec sezone ter začetek priprav za sezono 2018, v kateri imam ponovno nekaj visokih ciljev.«
Galerija
