Današnja oddaja je mozaična, v njej pa številne zanimive vsebine.
Začeli smo v Črnomlju, kjer je občina pred kratkim podpisala pogodbo z izvajalcem za gradnjo prizidka tamkajšnjega zdravstvenega doma. Gradnja prizidka bo stala nekaj manj kot 800.000 evrov, naložbo, ki naj bi bila končana predvidoma konec prihodnjega leta, pa bo, kot smo slišali Čemasovo, delno podprl evropski sklad za regionalni razvoj. Po podatkih črnomaljske občine bo ministrstvo za zdravje gradnjo prek razpisa sofinanciralo z 200.000 evri, pri nakupu opreme in pokritju drugih stroškov pa bo sodelovalo z nekaj manj kot 440.000 evri razpisne podpore. Pri navedenih zneskih bo sicer pokrilo petino, preostanek bo evropski denar. Manjkajoči del bosta poleg črnomaljske občine prispevala še Občina Semič in Zdravstveni dom Črnomelj.
V Novem mestu pa so začeli urejati tematsko pot ob prazgodovinskem Marofu. Te dni so podpisali izvajalsko pogodbo, po podatkih novomeške občine pa bodo za naložbo odšteli 470.000 evrov. Polovico denarja si obetajo iz evropske blagajne. Naložba obsega prenovo Kettejevega drevoreda oz. tamkajšnje makadamske ceste, prestavitev obrobnega dela cestišča te nekdanje mestne vpadnice, pa razsvetljave in počivališč, menjavo klopi, ureditev potrebnih infrastrukturnih priključkov in prestavitev dela infrastrukture. V Kettejevem drevoredu divjega kostanja nameravajo zamenjati še posamezna odmirajoča in nevarna drevesa.
V lani prenovljeni muzejski hiši v Semiču so v sklopu partnerskega meddržavnega projekta Misterion prejšnji teden odprli krajevni stalni razstavi in osrednjo, območno razstavo, poimenovano Center narave Bele krajine. Skrbnik zbirke o naravi Bele krajine je metliški Belokranjski muzej. Njena postavitev je stala nekaj več kot 180.000 evrov. Sicer pa je o projektu Misterion spregovorila tudi županja Občine Semič Polona Kambič.
V mali dvorani Dolenjskega muzeja v Novem mestu so prejšnji teden odprli arheološko razstavo Bratje po orožju s podnaslovom Elite starejše železne dobe. Razstavili oziroma soočili so najdbe dveh grobov starejše železnodobnih veljakov ali knezov iz 8. stoletja pred našim štetjem. Gre za grob iz Kaptola pri Slavonski Požegi na Hrvaškem in grob z novomeške Kapiteljske njive oziroma bojevniška grobova, ki sicer sodita v različna kulturna kroga, hkrati pa sta si podobna po delu grobnih pridatkov. Razstava, ki je plod sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško, je na ogled še do 2. februarja prihodnje leto.
V Novem mestu pa se letos spominjajo prihoda reda frančiškanov, ki so se pred 550 leti iz Bosne na Dolenjsko zatekli pred Turki. Frančiškani so v Novem mestu nato leta 1472 zgradili samostan, ki je odigral pomembno vlogo pri ustanavljanju in vodenju tamkajšnjega šolstva. Brez frančiškanov bi bilo Novo mesto zagotovo drugačno.
Podrobneje o vsem v oddaji »S Krko naokoli«, ki jo je pripravila in uredila Renata Mikec.
Oddaja "S Krko naokoli", 29.10.2019
Zdravstveni dom Črnomelj, urejanje Marofa, Muzejska hiša Semič, Frančiškani,...
Galerija
