profimedia-0937173421 Svet24.si

Več tisoč zaposlenih protestiralo pred sedežem ...

kašelj, bolezen Svet24.si

Z domačimi pripravki nad kašelj in boleče grlo

902430_1698149615-snezic2-16981495925 Necenzurirano

Še 52. tožba Roka Snežiča: od nas zahteva 10 ...

1663796110-042mv Reporter.si

Mirko Mayer mora bivši zaročenki plačati ...

urska zigrat tadej pogacar Ekipa

Urška Žigart spregovorila o morebitnem ...

tilen-lotrič -1 Revija Stop

Tilen Lotrič božične okraske kupil že oktobra

zlatko zahovic Ekipa

Zahović jasno in glasno o reprezentanci, Cesarju ...

Novice Ljubljana

Kotiček za ponovno uporabo v Črnomlju

Piše: R.K.

Čas objave:
22.06.2021 07:45

V Črnomlju so organizatorji projekta kotička za ponovno uporabo tega tudi uradno predali v uporabo. Listino o predaji sta podpisala direktor podjetja ZEOS d.o.o. Emil Šehić in direktor JP Komunala Črnomelj, d.o.o. Samo Kavčič.

Organizatorji projekta ugotavljajo, da imajo gospodinjstva v povprečju v Sloveniji skoraj 5 odstotkov naprav, ki še delujejo, a niso v uporabi, kar petina pa jih ima doma odvečne delujoče aparate, s katerimi ne naredi ničesar. Zato JP Komunala Črnomelj poziva vse občanke in občane, da čim prej uporabijo kotiček in uporabnim izdelkom podarijo novo življenje ter jim omogočijo, da zares zaokrožijo.

Vanj se lahko odda naslednje še delujoče aparate za ponovno uporabo: pralne stroje, hladilnike, zamrzovalnike, namizne in prenosne računalnike, zabavno elektroniko, male gospodinjske aparate, igrače, mobilne telefone, zvočnike, TV z ravnim zaslonom z daljincem, LCD monitorje, krožne žage, vrtalnike, glasbene stolpe, sesalnike in ostale primerne aparate na elektriko ali baterije.

Zbranim aparatom bo projektni partner skozi postopek priprave za ponovno uporabo preveril funkcionalnost in električno varnost ter jih vrnil na trg po primerni ceni ali pa jih podaril.



Več o kotičku in samem projektu:
Že vse od začetka letošnjega leta je v Zbirnem centru Vranoviči v Črnomlju postavljen poseben kotiček za ponovno uporabo. Namenjen je oddajanju aparatov, ki so delujoči, nepoškodovani in varni za uporabo. Tako se zbranim aparatom podaljša njihova življenjska doba, s tem pa zmanjša poraba in onesnaževanje naravnih virov, ki ima največji vpliv v fazi proizvodnje aparatov. Najbolj trajnosti aparat je vedno tisti, ki ga že imamo, zato je smiselno, da ga poskušamo uporabljati čim dlje. To spodbuja tudi zakonodaja na področju ravnanja z odpadki, ki vodi v krožno gospodarstvo, in sicer Direktiva (EU) 2018/851, ki je del svežnja ukrepov o krožnem gospodarstvu. Ta poudarja, da je preprečevanje odpadkov najučinkovitejši način zmanjševanja vplivov na okolje. Zato moramo države članice sprejeti ukrepe, ki spodbujajo inovativne modele proizvodnje, potrošnje in poslovanja ter zmanjšujejo prisotnost nevarnih snovi, podaljšujejo življenjsko dobo izdelkov, vzpostavljajo in podpirajo mreže za popravilo in ponovno uporabo, sisteme kavcij, vračanje in polnjenja ter obnovo, prenovo, spremembo uporabnosti izdelkov in platforme za njihovo izmenjevanje.

Tisto, česar ne potrebujemo več, ni odpadek, pač pa priložnost, da predmet v enaki obliki uporabi nekdo drug ali pa z manjšimi posegi dobi drugo življenje. Ko namreč zavržemo določen izdelek, zavržemo tudi vse vire, ki so bili vključeni v njegovo izdelavo. E-naprave vsebujejo številne dragocene in med njimi mnoge živim bitjem škodljive elemente. Nekatere naprave kot so recimo prenosi telefoni vsebujejo tudi več kot 60 elementov in so sestavljene iz številnih delov. Ti materiali izvirajo z vsega sveta. Marsikateri izmed njimi so t.i. kritične surovine. To so surovine, ki so za gospodarstvo zelo pomembne, jih težko dobimo in skoraj ne recikliramo. Pri pametnih telefonih, ki jih danes v povprečju uporabljamo manj kot 2 leti in jih na leto prodamo preko 1.5 milijard, pa bi lahko s podaljšanjem njihove uporabe za še eno leto prihranili 2.1 milijonov ton ogljikovega dioksida na leto.