Projekt SkillHubs za opolnomočenje zapornikov ob vrnitvi na trg dela

V Evropi je povprečno 111 zapornikov na 100.000 prebivalcev, V Sloveniji nekoliko manj, 67 na 100.000 prebivalcev. Ena glavnih nalog Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) je poleg prizadevanja za varno družbo in zagotavljanje reintegracije obsojencev v družbo, kjer bi lahko zaživeli v skladu z vsemi pravnimi in družbenimi normami. Sem sodi tudi vračanje na trg dela in z njim povezano izobraževanje obsojencev, pri čemer URSIKS že vrsto let sodeluje s Centrom za izobraževanje in kulturo (CIK) Trebnje. Večina obsojencev namreč nima kompetenc, ki jih iščejo delodajalci, pa tudi ne volje za učenje, zato so v CIK Trebnje skupaj z mednarodnimi partnerji razvili inovativen model za razvoj temeljnih zmožnosti in kompetenc SkillHubs.

SkillHubs model vključuje integrativne in inovativne metodologije, ki vplivajo na celostni razvoj posameznika pri integraciji v družbo, od izboljšanja samopodobe do motivacije za aktivacijo na trg dela. “Izkušnje kažejo, da imajo obsojenci največ težav pri vključevanju nazaj v družbo in na trg dela. Poleg tega se soočajo tudi s stigmo zaradi odslužene kazni, pa tudi lastnimi ovirami in odklanjanjem izobraževanja in usposabljanja. Prav zato smo razvili model SkillHubs,” je na zaključni konferenci mednarodnega projekta povedala njegova vodja, Sabina Selan Tori iz CIK Trebnje. 

Povedala je, da so pri pregledu stanja ugotovili, da zapornikom po Evropi najbolj primanjkujejo kompetence, kot so pismenost, matematične spretnosti, ustvarjalnost, digitalna spretnost in kritično razmišljanje, zato celoten model SkillHubs zasleduje prav te kompetence.

Večina zapornikov ima pred sabo še vrsto delovnih let. Delodajalci sicer želijo osebe, ki imajo prepletene vse omenjene kompetence, je poudarila Alenka Kraljič iz kadrovske agencije Trenkwalder. Poudarila je digitalno pismenost, kreativnost in inovativnost, sposobnost reševanja problemov ter kritično razmišljanje, poleg tega pa je po njenem mnenju izjemno pomembno tudi samostojno učenje in raziskovanje, sodelovanje in povezovanje.

Da obsojenci vse omenjene kompetence osvojijo, je še toliko bolj pomembno zato, ker je največ zapornikov, kot je povedal Robert Friškovec z URSIKS, starih med 27 in 39 let. To pomeni, da imajo pred sabo še vrsto let dela, zato se v URSIKS trudijo, da bi se ponovno vrnili v družbo opolnomočeni in bi res lahko zaživeli. V formalno izobraževanje je vključenih 150 zapornikov, poleg tega pa zapornike vključujejo tudi v neformalna izobraževanja. Lani so tako pilotno izvedli pred odpustno skupino, skupino za pridobivanje starševskih kompetenc in skupino, ki se je usposabljala po modelu SkillHubs, je pojasnila Nina Jevševar iz ZPKZ Dob pri Mirni.

Spoznali so, da so zmožni več, kot so mislili.
“Pritegnila nas je neformalnost, da je program zasnovan po meri posameznika. Cilj je bil razvoj temeljnih spretnosti, saj opažamo, da je veliko obsojencev popolnoma funkcionalno nepismenih. Pilotna izvedba je potekala od oktobra lani do konca januarja, vključenih je bilo 15 obsojencev, usposabljanje pa je zaključilo devet obsojencev. Če imamo sicer težave z motiviranjem obsojencev, ker ne prepoznajo pozitivnih koristi za svoje življenje, so se v tej skupini našli trije, ki so redno obiskovali skupino in so zelo pozitivno ocenili, da jim bo izobraževanje pomagalo pri vrnitvi na prostost,” je še nekaj o izkušnjah zapornikov z modelom SkillHubs povedala Jevševarjeva.

Zdenka Nanut Planinšek, zunanja sodelavka CIK Trebnje, ki je vodila skupino, pa je povedala, da je obsojence za sodelovanje motiviral pristop, ki ni deloval kot klasično učno okolje. “Ko smo navidezno ustanavljali podjetja, so se obsojenci na nezavedni ravni učili učenja, spoznavali so svoje vrednote in česa si želijo, pridobivali samozavest, odkrivali močne točke in interese…,” je pripovedovala Nanut Planinškova. S pomočjo modela SkillHubs so se tako obsojenci nenazadnje tudi pričeli zavedati, da zmorejo reševati probleme in da so se zmožni tudi učiti, čeprav na začetku niso imeli želje po učenju. “Naučili so se argumentiranja, analiziranja, kritičnega mišljena, sprostili so svojo ustvarjalnost in postali bolj sproščeni pri sodelovalnem delu. Celo povedali so, kaj bi radi še znali,” je še povedala Zdenka Nanut Planinšek.

A do takšnih rezultatov ne pride vsak izobraževalec, je poudarila mag. Ester Možina iz Andragoškega centra Slovenije. V usposabljanje za izvajanje modela SkillHubs so zato vključili le najbolj izkušene izobraževalce odraslih, v prihodnje pa bi bilo po njenem mnenju smiselno te strokovne delavce povezati v neko formalno skupnost vsaj na slovenski, še bolje na evropski ravni.
Tako bi si izmenjavali izkušnje, dobre prakse in na ta način tudi lažje dosegali cilje modela SkillHubs in učinkoviteje opolnomočili zapornike za življenje na prostosti.

“CIK Trebnje že zadnjih 60 let razvija v sodelovanju  s slovenskimi in tujimi strokovnjaki različne inovativne pristope za izgradnjo kompetenc. V lokalnem okolju so to predvsem podjetja, ki dajejo
aktualno sliko in projekcije znanj in kompetenc, ki jih bodo potrebovali za svojo rast. Iz mednarodnih povezav pa CIK Trebnje v regijo vnaša tuje dobre prakse, ki spodbujajo razvoj inovativnih učnih okolij z najsodobnejšimi orodji in rešitvami,” je ob koncu konference dejala Patricija Pavlič, direktorica CIK Trebnje, ki jo veseli, da je enak učinek prinesel tudi zadnji mednarodni projekt SkillHubs. 

Model bo bistveno vplival za izobraževanje v zapornih po Evropi in širše.
V projektu SkillHubs je sicer sodelovalo sedem partnerjev: Center za izobraževanje in kulturo Trebnje (koordinator), Andragoški center Republike Slovenije, European Association for the Education of Adults (Belgija), International Corrections and Prison Association (Nizozemska), University of Malta (Malta), Learning and Work Institute (Velika Britanija), Baia Mara Penitentiary (Romunija).
Po raziskavi med obsojenci in izobraževalnim osebjem v zapornih so razvili sistem usposabljanja in svetovanja za obsojence na področju vrednotenja in razvoja kompetenc ter izvedli pilotno usposabljanje z obsojenci pred iztekom zaporne kazni v Sloveniji, na Malti in v Romuniji. Na Malti so model preizkusili skozi umetnost, v Romuniji pa na področju iskanja zaposlitve in tudi tam prišli do enakih ciljev kot v Sloveniji. 
Model SkillHubs je zato prilagodljiv lokalnemu okolju in ga je mogoče vpeljati v katerikoli sistem po Evropi in širše, bistveno pri tem je predvsem sodelovanje lokalnih podjetij, ki povedo, kakšne kompetence potrebujejo, in izkušenega izobraževalnega osebja v zaporih.

Več o priporočilih za izvajanje modela SkillHubs bodo projektni partnerji govorili tudi na mednarodni zaključni konferenci, ki bo 6. oktobra 2020 potekala virtualno in na kateri bo spregovoril tudi bivši obsojenec, ki bo povedal, kako mu je izobraževanje spremenilo življenje po odsluženi kazni.