Kot v še nekaj drugih slovenskih občinah, bo tudi v Šentrupertu po včerajšnji, 27. redni seji, kmalu stopil v veljavo Odlok o določitvi takse za obravnavanje zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora in stroškov lokacijske preveritve v Občini Šentupert.
Podlaga je Zakon o urejanju prostora, ki je začel veljati 1. junija letos, in omogoča občinam, da predpišejo takso za obravnavanje tistih zasebnih potreb glede prostorskega razvoja, ki predstavljajo pobudo za spremembo namenske rabe prostora v občinskem prostorskem načrtu. Na ta način želijo tudi po zgledu drugih občin zagotoviti, da bodo pobude premišljene in realne. Strokovna obravnava vsake pobude namreč pomeni določen strošek, čeprav se v veliko primerih izkaže, da pobuda ni bila premišljena in utemeljena in je zato v kasnejših postopkih zavrnjena. Občani se lahko na občini že vnaprej pozanimajo o realni možnosti za uspešno rešitev pobude, šele nato pa vložijo pobudo ter plačajo z odlokom predpisano takso, ki znaša 150 € za pobudo za spremembo podrobnejše namenske rabe prostora in 200 € za pobudo za spremembo osnovne namenske rabe prostora.
»Plačilo takse ne zagotavlja spremembe namenske rabe prostora v OPN, temveč zgolj obravnavo ustreznosti pobude z vidika njene skladnosti s temelji urejanja prostora, cilji prostorskega razvoja občini in pravnimi režimi v prostoru ter z vidika možnosti opremljanja zemljišča s komunalno opremo in drugo gospodarsko javno infrastrukturo. Do sedaj smo na občini prejemali predvsem predloge sprememb kmetijske namenske rabe v stavbno, pri čemer do dejanske uporabe zemljišča kot stavbnega pogosto niti ni prišlo. Z novo takso tako želimo predvsem spodbuditi ljudi, da v postopek uvrščajo utemeljene pobude, ki bodo tudi prostorsko sprejemljive,« pojasnjuje župan Občine Šentrupert Rupert Gole. (- spodaj pripeta tonska izjava R. Goleta)
Novi odlok določa tudi višino stroškov izvedbe lokacijske preveritve, ki jih občina zaračuna investitorju oziroma pobudniku kot nadomestilo stroškov, ki nastanejo v postopku lokacijske preveritve na podlagi zahteve investitorja po gradnji, ki odstopa od veljavnih prostorskih aktov. Sprejeti odlok je pravna podlaga, da lahko tistim lastnikom nepremičnin, ki imajo težave z manjšimi odstopanji predvsem na območjih razpršene poselitve, uredijo situacijo po skrajšanem postopku. Konkretno: če lastnik zidanice ne more legalizirati svojega objeta, ker del objekta ne stoji na območju stavbnega zemljišča določenega v OPN, je to sprememba, ki zahteva pripravo dokaj enostavnega elaborata in izpeljavo postopka, ki traja le nekaj mesecev, za razliko od sprememb in dopolnitev celotnega prostorskega akta, ki lahko traja nekaj let. S tem ukrepom želijo občanom pomagati, da v čim krajšem času poskrbijo, da bodo njihove nepremičnine skladne s prostorskimi akti.
Rupert Gole
o novi taksi