Udeleženci novomeške torkove javne obravnave, s katero sta pristojni ministrstvi končali razgrnitev študije variant s predlogom najustreznejše izpeljanke sredinskega dela ceste tretje razvojne osi od Celja do Novega mesta po občinah, na potek njene trase niso imeli večjih pripomb. Snovalci ceste pa so poudarili, da še ne gre za končni potek.
Na novomeški razpravi, zadnji iz niza, ki sta ju ministrstvi za okolje in prostor ter za infrastrukturo od 11. oktobra pripravili v neposredno udeleženih občinah, je udeležence predvsem zanimalo, kako bo s sanacijo med gradnjo omenjene ceste poškodovanih stranskih cest, kako so izpolnjene naravovarstvene in okoljske zahteve ter kako bodo uredili prehod divjadi.Opozorili so tudi, da naj bi omenjena cestna trasa na območju Občine Šmarješke Toplice tekla po občutljivem območju vodnega vira Jezero, od katerega je poleg navedene odvisna vodooskrba občin Novo mesto, Straža, Škocjan in Šentjernej, ter na nekatere geološke posebnosti.
Med udeleženci javne obravnave je bil tudi Izidor Jerala z urada za prostor in razvoj Mestne občine Novo mesto. Dejal je, da na novomeški občini menijo, da predstavljena najustreznejša trasa najugodneje povezuje Celje in Novo mesto, pri končnem predlogu poteka od Občine Šmarješke Toplice do dolenjske avtoceste pa bodo skušali doseči najboljši možen potek.
Vodja sektorja za investicije Direkcije RS za infrastrukturo Tomaž Willenpart pa je opozoril, da pri tej prvi obravnavani še ne gre za končni potek cestne trase in da zato na določena konkretna vprašanja, še ne morejo dati natančnih odgovorov. To bo možno šele po izdelavi projektne dokumentacije, sicer pa so vse v javni razpravi izrečene pripombe zabeležili in jih nameravajo strokovno presoditi.
Sicer snovalce ceste po končani javni razpravi čakajo izdelava stališč do pripomb, izdelava celotnega gradiva in pridobitev mnenj vseh nosilcev urejanja prostora, nato bodo najustreznejšo izbrano inačico predlagali vladi.
Če jo bo ta sprejela, bo sledil zadnji del načrtovanja z izdelavo državnega prostorskega načrta, takrat, predvidoma leta 2020 ali 2021, pa bo sledila še ena javna razprava, je še povedal Willenpart.
V Posavju in na Dolenjskem do Novega mesta naj bi po najustreznejši inačici cesto tretje razvojne osi od Radeč speljali do priključka Šentjanž, pri Tržišču naj bi se navezala na cesto Boštanj-Mokronog in se nadaljevala do priključka Laknice.
Naprej naj bi zavila proti Zburam, pred koncem trase je predviden še priključek Šmarješke Toplice, končali pa naj bi jo z razcepom Otočec-Starine oz. s tamkajšnjo navezavo na dolenjsko avtocesto. Na 31,3-kilometrskem odseku Radeče-Otočec predvidevajo en razcep, šest priključkov, štiri predore, 12 viaduktov in en most.
Celotna trasa pretežno novozgrajene dvopasovnice od Celja do Novega mesta naj bi bila dolga nekaj več kot 57 kilometrov, zanjo je predvidena tudi morebitna kasnejša širitev v štiripasovnico. Pri najcenejši izpeljanki naj bi naložba stala nekaj manj kot 680.000 milijonov evrov, pri najdražji pa približno 900.000 milijonov evrov.
Javne razgrnitve poteka sredinskega dela ceste tretje razvojne osi od Celja do Novega mesta so pripravili v Žalcu, Celju, Radečah, Laškem, Mokronogu, Sevnici, Škocjanu, Šmarjeških Toplicah in Novem mestu. Enomesečna javna razprava sicer poteka do 4. novembra.
Tomaž Willenpart o 3. razvojni osi
Tomaž Willenpart o navezovalnih cestah
Galerija
