Minulo soboto je bila v dvorani II. slovenskega tabora v Žalcu državna folklorna prireditev Folklorna prepletanja, ki je potekala v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) z območno izpostavo Žalec.
Ustvarjalci so predstavili programe, ki jih je na podlagi ogleda videoposnetkov 35 prijavljenih skupin izbrala tričlanska strokovna komisija v sestavi Klavdija Žabot, Tadej Teran in Ingrid Mačus. Na prireditev so uvrstili deset programov, zaradi bolezni v dveh ansamblih pa je nastopilo osem folklornih skupin in glasbenih zasedb. Po ocenah strokovne žirije v sestavi Tanja Drašler, dr. Urša Šivic in Gašper Selko sta kakovostno izstopali Akademska folklorna skupina KUD Študent iz Maribora ter Akademska folklorna skupina France Marolt s pevsko skupino Maroltovke, ki so prejele zlata priznanja s pohvalo v več kategorijah.
Na prireditvi so razglasili tudi najboljšo pesem, izbrano na natečaju Plešem pesem, med 44 prispelimi je selektor mag. Matej Krajnc izbral Jurjevo zgodbo avtorice Ane Marije Blažič iz Novega mesta.
Podelili so tudi Maroltove listine in plaketo za leti 2019 in 2020. Najvišja priznanja, ki jih JSKD podeljuje za strokovno in organizacijsko delo, kulturno vzgojno in mentorsko delo, analitično, raziskovalno in publicistično delo oziroma za izredne ustvarjalne ali poustvarjalne dosežke na področju folklorne dejavnosti, so tokrat prejeli: plaketo je prejela Olga Gruden iz Grosuplja (2020), listine pa Miha Haler (2019), Tomaž Gantar (2019), Vera Gašpar (2020), Nevenka Unk Hribovšek (2020) in Simona Šercer (2020).
Ana Marija Blažič se je rodila 5. 4. 1989 v Novem mestu. Osnovno šolo in Gimnazijo je obiskovala v Beli krajini, domačem kraju Črnomlju. Zase pravi, da je po naravi razigrana in zvezdava, vedno pripravljena ponuditi oporo in pomoč svojim sošolcem, zato ni čudno, da je svojo izobrazbeno pot nadaljevala do sanjskega poklica, poklica profesorice zgodovine in geografije. Od nekdaj rada piše. Že od osnovne šole naprej. Spominja se, da si ni zadala pravil, le z nekaj besedami je bilo potrebno pričeti. Svoja spoznanja in izkušnje, deli še dandanes v pozitivnem pisanju z raziskovanjem in preučevanjem zgodb.
Leta 2013 je spisala obširnejše delo 50 Jurjevanj, ki kaže časovni pregled od predstavitev belokranjskih folklornih skupin do mednarodnega folklornega festivala, ki je tudi najstarejši folklorni festival v Sloveniji. Opisovala je pestro belokranjsko oblačilno dediščino, z ritmom nabitimi plesi, s pomirjujočim zvenom tamburic, pa vse tja do lepega petja. Nadaljevala je z raziskovanjem in proučevanjem različnih tematik, s pisanjem znanstvene literature in prispevkov, ki jih danes štejemo več kot petdeset – tako za otroke kot odrasle. Je tudi zunanja sodelavka Zavoda RS za šolstvo, že peto leto mentorica študijskih krožkov v Novem mestu, sodeluje na različnih dogodkih v lokalnem okolju ter širše.
Žene jo predvsem ljubezen do pisane besede in veselje do ustvarjanja domišljijskih svetov, s tem namenom je letos zagledala luč sveta njena prva otroška pravljica, ki zagotovo tudi ne bo zadnja. Pisanje želi približati širšemu krogu ljudi, zato pravi: »Pišite o sreči, o univerzalnem receptu za ljubezen, tudi o žalosti in tegobah, o tem, kar govori vaša duša. Izbirajte tematike, tiste ta srečne in nesrečne, uspešne in pogumne, snujte rime in pišite zgodbe, ki sestavljajo vaš kreativni svet.«
Olga Gruden je ustanoviteljica več pevskih, godčevskih in folklornih skupin v domačem kraju in je predsednica Kulturnega društva Franceta Prešerna Račna vse od leta 1981. V okviru omenjenega društva delujejo Mešani pevski zbor Račna, Mešani pevski zbor Kopanj, Folklorna skupina Račna, Mladinska folklorna skupina Račna, Otroška folklorna skupina Rege, Pevci ljudskih pesmi Zarja, Čušperski godci, Pevci ljudskih pesmi Mlada zarja. V svoji bogati karieri je Olga Gruden dosegala številne uspehe v lokalnem, širšem slovenskem, mednarodnem prostoru in je prejemnica številnih nagrad in priznanj.
Olga Gruden se je že takoj ob priselitvi v Veliko Račno, leta 1974, vključila v kulturno delovanje kraja in sicer kot članica gledališke skupine. Leta 1981 se je v okviru Kulturnega društva Franceta Prešerna Račna ustanovila folklorna skupina, katere članica je vse od začetka. Leta 1990 je postala njena vodja in takrat se je pričelo tudi njeno raziskovalno delo – raziskovanje kulturne dediščine na pevskem, plesnem in oblačilnem področju; pod mentorstvom dr. Bruna Ravnikarja je raziskala in zapisala plese Račne in njene bližnje okolice, s pomočjo Marije Makarovič je raziskala dolenjsko nošo in operativno poskrbela za izdelavo kostumov skupine. Kot vodja folklorne skupine je popeljala ime Račne in skupin na državno raven, saj se je s svojimi skupinami velikokrat uvrstila na državna srečanja.
Olga Gruden ves čas skrbi tudi za podmladek; od leta 2001 vodi otroško folklorno skupino Rege, ki je dobra odskočna deska za nadaljnje delovanje odrasle folklorne skupine, leta 2007 je ustanovila še skupino mladih pevcev pod imenom Mlada Zarja, ki je s svojimi ubranimi glasovi kmalu navdušila občinstvo in bila že prvo leto udeleženka državnega srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Skupina je razveseljivo dejstvo, da mladi danes še hočejo peti ljudske pesmi.
Omeniti velja tudi zgoščenko Mlade Zarje iz leta 2018, z naslovom Naših deset let, ki je bila predstavljena v radijski oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi na prvem programu Radia Slovenija. Glasbena urednica mag. Simona Moličnik o Mladi zarji pravi: »Pevci Mlade Zarje so redki, če ne kar unikatni v tem, da so glasbeno izobraženi in kljub temu ohranjajo pozitiven odnos do ljudskih pesmi, da se jim ta glasbena zvrst kljub načelni preprostosti ne zdi dolgočasna in da tudi v njej vidijo tako vsebinski kot glasbeni izziv.«
Olga Gruden je kot mentorica mladih folklornikov in predsednica kulturnega društva vzorno razvijala organizacijsko in sistemsko delo folklornega izobraževanja v prepletanju vseh generacij članov društva, zato ji Javni sklad Republike Slovenije podeljuje Maroltovo plaketo za organizacijsko in pedagoško delo ter nepogrešljiv in pomemben prispevek na področju folklorne dejavnosti.
