Na štirih lokacijah v Ljubljani danes potekajo kriminalistične preiskave v zvezi s sanacijo bank konec 2013, so sporočili iz policije. V Banki Slovenije so za STA prisotnost kriminalistov že potrdili, po poročanju medijev pa preiskava poteka še v NLB in v revizijskih hišah Ernst & Young in Deloitte.
Kot so sporočili s policije, so aktivnosti preiskovalcev Nacionalnega preiskovalnega urada usmerjene v zbiranje obvestil in dokazov za utemeljitev suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, ki so ga osumljene štiri fizične osebe. Nobeni od osumljenih oseb ni odvzeta prostost, ker za to ni zakonskih razlogov.Po informacijah portala Siol.net je med preiskovanci tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. V nadzorniku bančnega sistema so več informacij obljubili pozneje. Kot navaja Siol.net, so kriminalisti še v Novi Ljubljanski banki (NLB) in v revizijskih hišah Ernst & Young, po neuradnih informacijah Financ pa tudi v Deloitte Slovenija.
Po navedbah policije iz dosedanjih ugotovitev preiskave izhajajo utemeljeni razlogi za sum, da so uradne osebe, ki so v okviru sanacije bank leta 2013 ugotovile domnevno negativni kapital v eni od saniranih bank, neupravičeno izrekle izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke ter pri tem storile kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.
Zaradi takšnega ravnanja je banka po navedbah policije pridobila veliko premoženjsko korist v znesku 257 milijonov evrov, ker so ji s tem prenehale obveznosti do njenih upnikov, imetnikov podrejenih obveznic in podrejenega dolga. Za 257 milijonov evrov podrejenih obveznosti je bilo v okviru bančne sanacije izbrisanih v NLB.
Predkazenski postopek je Nacionalni preiskovalni urad začel v decembru 2014 na podlagi pisnih prijav, preiskovalci pa zbirajo obvestila in dokaze ter izvajajo druge potrebne ukrepe na podlagi usmeritev Specializiranega državnega tožilstva.
Zaradi milijardne sanacije bank v NLB, Novi Kreditni banki Maribor in Abanki pa tudi v pozneje likvidiranih Factor banki in Probanki, ki je na podlagi rezultatov pregledov bank in obremenitvenih testov vključevala tudi izbris imetnikov podrejenih obveznic in razlastitev delničarjev, so ovadbe in prijave vlagali predstavniki malih delničarjev in nekateri imetniki podrejenih obveznic ter očitke na račun Banke Slovenije izražali tudi javno.
Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) je tako v eni od ovadb ovadilo člane sveta Banke Slovenije, ker mali delničarji niso mogli tako kot država dokapitalizirati banko in so izgubili svoje naložbe, v drugi pa so ovadili tudi pet članov uprave NLB zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.
V ovadbi so opozorili, da je NLB v bilanci na dan 30. septembra 2013 uradno izkazala pozitiven kapital v višini 835 milijonov evrov, Banka Slovenije pa je na isti dan ugotovila negativen kapital v višini 318 milijonov evrov ter na podlagi te ugotovitve izbrisala vse delnice in podrejene obveznice NLB.
Mali delničarji in državni svet so vložili tudi zahtevo za presojo ustavnosti teh ukrepov, o kateri ustavno sodišče še presoja. Čaka namreč na mnenje sodišče EU, ki naj bi bilo znano 19. julija.
Po podatkih malih delničarjev je škodo v Sloveniji utrpelo blizu 100.000 imetnikov delnic in 2000 lastnikov podrejenih obveznic s 600 milijonov evrov premoženja ter okoli 500.000 državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah. Izgube so utrpela tudi številna podjetja in občine.