V Šentjerneju so se včeraj z Jernejevim kolesarskim maratonom začele prireditve Jernejevega oz. tradicionalnega večdnevnega obeleževanja občinskega praznika. Med Jernejevim 2023 se bo na Šentjernejskem v 15 dneh zvrstilo skupaj manj kot 40 društvenih in drugih prireditev. Skupaj pričakujejo približno 10.000 obiskovalcev.
Gre za preplet raznolikih družabnih, športnih, kulturnih, glasbenih in protokolarnih prireditev. Priredili bodo tudi slavnostno povorko, katere rdeča nit bo Šentjernej skozi čas, je na nedavni novinarski konferenci napovedal šentjernejski župan Jože Simončič.
Z omenjenim prireditvenim nizom želijo tudi "v današnjem odtujenem času" ohranjati družabne vezi in pristnost sestajanja, je dodal župan.
Po podatkih šentjernejske občine bo Jernejevo 2023 doseglo višek dva dneva po godovanju krajevnega zavetnika sv. Jerneja oz. v soboto, 26. avgusta, ko bodo med drugim pripravili omenjeno slavnostno povorko, slavnostno sejo občinskih svetnikov in Jernejevo veselico.
Prireditve Jernejevega, ki jih običajno dan kasneje zaokrožijo s farnim žegnanjem in praznično mašo, bodo tega dne, 27. avgusta, končali z Jernejevim nogometnim turnirjem in zabavnim ter zabavnoglasbenim sporedom.
Sicer pa so prireditve Jernejevega 2023 po kolesarskem maratonu in Marijinem žegnanju v Šmarju v sredo nadaljevali s cerkveno mašo, blagoslovom vinogradnikov in postavitvijo klopotca. Raznovrstne prireditve pa bodo nato sledile vsakodnevno.
Prvi podatki o fari sv. Jerneja na Dolenjskem sicer segajo v leto 1249, leta 1995 ustanovljena Občina Šentjernej pa se z več kot 7000 prebivalci uvršča med manjše slovenske občine. V Šentjerneju je med letoma 1546 in 1547 kot župnik služboval Primož Trubar, šentjernejsko območje pa je v svojih Bajkah in povestih o Gorjancih kasneje slikovito opisal pisatelj Janez Trdina (1830-1905).
Na Šentjernejskem je več dobro in srednje ohranjenih srednjeveških gradov, kraj sicer slovi po pridelavi cvička, reji konj in tradicionalnem, več kot 150-letnem blagoslavljanju konj na Štefanovo ter po lončarstvu in kovaštvu. Kot krajevni simbol se je v Šentjerneju v stoletjih uveljavil lik petelina. Občina Šentjernej tudi vse bolj gospodarsko napreduje, število njenih prebivalcev in priseljencev pa se je v zadnjih desetih letih zvišalo za približno desetino.