Praznik svetega Valentina se je sprva praznoval kot rimskokatoliški dan posta v čast svetemu Valentinu. Današnji pomen je dobil šele po visokem srednjem veku, ko se je razvila zamisel o romantični ljubezni.
Valentinovo ni značilen slovenski praznik, k nam je to praznovanje prišlo v zadnjih nekaj desetih letih.Predvsem se je razširilo kot praznik trgovcev, saj je za valentinovo nekakšno nenapisano pravilo, da zaljubljenci drug drugemu poklanjajo majhne pozornosti (npr. čokoladice, bonbončke, plišaste igračke, obeske, morda tudi nakit, pisma, rože, zakonci pa tudi romantične večerje, masaže, oblačila, preživljanje konca tedna na morju ali v termah in podobno).
Kdo sploh je Valentin?
God svetega Valentina (torej 14. februar) se pri nas že dolgo praznuje, vendar je imel drugačen pomen. Poznan je pregovor, da Valentin - prvi spomladin (pomladni svetnik) - prinese ključ do korenin, zato se po starem kmečkem koledarju na ta dan začne prvo delo v vinogradih in na vrtovih. Ta dan naj bi bil torej neuradni začetek pomladi in novega življenja. V Beli krajini pravijo, da se z valentinovim začne prvi spomladanski dan.
Med Slovenci naj bi bilo valentinovo najbolj priljubljeno na Primorskem, pa tudi v osrednji Sloveniji. V Štmavru pri Gorici se s prvo nedeljo po Valentinu začne sezona vaških praznikov na Goriškem. Na ta dan praznujejo tudi praznik štrukljev.
S sv. Valentinom so povezani tudi pregovori:
Sveti Valentin ima ključ do korenin.
Sveti Valentin je prvi pomladin.
Zlatarna Aura Karat
Valentinovo 2016
Galerija
