December je čas v letu, ki se ga z največjimi pričakovanji veselijo otroci. V Sloveniji jim želje uresničujejo kar trije obdarovalci. Med njimi je prvi sv. Miklavž, ki goduje ta konec tedna, 6. decembra. Naslednji je božiček, zadnji v decembru pa pride na vrsto dedek Mraz.
Sv. Miklavž otroke glede na slovensko ljudsko izročilo obdaruje v noči s 5. na 6. december. Darove pusti v krožnikih ali peharjih, ki so mu jih nastavili zvečer.Sv. Miklavž na slovenskem narodnostnem območju do 2. svetovne vojne edini obdarovalec
Sv. Miklavž je bil na slovenskem narodnostnem območju do 2. svetovne vojne edini obdarovalec. Na predvečer godu sv. Miklavža so po izročilu predvsem v podeželskem okolju na območju Alp in osrednje Slovenije znani Miklavževi obhodi.
Skupina fantov, med katerimi eden predstavlja sv. Miklavža, škofa s škofovsko palico in škofovskim pokrivalom, mitro, ostali pa peklenščke oziroma parkeljne v kožuhih, hodi od hiše do hiše. Miklavž obdaruje otroke v hiši z orehi ali jabolki, parkeljni pa zunaj rožljajo z verigami.
Sv. Miklavž, ki je bil škof v Mali Aziji in je umrl v prvi polovici 4. stoletja, je vse od 11. stoletja postajal zelo priljubljen svetnik tako na območjih, kjer se je razširilo vzhodno krščanstvo, kot na območjih z zahodnim krščanstvom.
Božiček začel v Sloveniji obdarovati konec 80. let 20. stoletja
V Sloveniji se je od konca 80. let 20. stoletja v javnosti v decembrskem času poleg Miklavža in dedka Mraza začel kot obdarovalec vse bolj pojavljati tudi lik božička, oblečen v rdeča oblačila z belo obrobo. Tedaj je bil ocenjen kot uvoz iz ZDA, vendar pa ima v resnici svoje korenine v Evropi, kamor se je preko ZDA nekoliko spremenjen znova vrnil.
Lik božička, kot se je razvil v Združenih državah, je povezan z legendo o sv. Nikolaju ali sv. Miklavžu ter izročilom, ki so ga na njegov god imeli Nizozemci. Ti naj bi dediščino lika, ki so ga v domovini imenovali Sinterklaas, prenesli čez lužo.
Otroci verjamejo, da božiček živi na severnem tečaju skupaj s svojo ženo, kjer čez leto izdeluje igrače, pri tem pa mu pomagajo palčki. Otroci mu pošiljajo pisma z željami za božična darila, ki jim jih prinese domov v božični noči.
Dedka Mraza prevzeli po vzoru iz Sovjetske zveze
Po sv. Miklavžu in božičku je v dneh po božiču do novega leta čas le še za dedka Mraza. Otroci verjamejo, da jim darila prinese v noči z 31. decembra na 1. januar, že prej pa ga v nekaterih mestih lahko vidijo v sprevodih.
Dedka Mraza so uvedli po 2. svetovni vojni po sovjetskem vzoru deda Moroza. Dedek Mraz naj bi kot obdarovalec nadomestil sv. Miklavža. Slikar Maksim Gaspari je po naročilu pripravil tri upodobitve dedka Mraza, ki so leta 1952 izšle kot razglednice v založbi Zveze prijateljev mladine Slovenije.
Po Gasparijevi upodobitvi dedek Mraz nosi kožuh iz ovčje kožuhovine bele ali rjave barve, dlaka pa je na notranji strani. Na glavi nosi polhovko, ima brke in brado, obut je v črne škornje, v rokah pa ima torbo ali gorenjski cekar.
Dedek Mraz se je kot obdarovalec ohranil tudi po osamosvojitvi Slovenije, v mestih pa tudi sprevodi dedka Mraza.