V Hali Tivoli bo drevi premiera muzikala Moje pesmi moje sanje oz. slovenske različice svetovne uspešnice The Sound of Music, prvič uprizorjene leta 1959 na Broadwayu. V slovenskem muzikalu bo na odru nastopilo 100 ljudi, v vlogi varuške Marie bo nastopila Eva Černe, stotnika bo upodobil Boštjan Romih. Nastopajoče bo spremljal 45-članski orkester.
Muzikal prinaša zgodbo, v kateri so v ospredju pomen družine, doma in glasbe. Obenem se simpatična in komična zgodba ne izogne tragičnosti in stiskam, ki so jih tik pred vojno doživljali ljudje v Avstriji, kamor je postavljeno dogajanje slovitega muzikala. Ta namreč temelji na resnični zgodbi o Marii Rainer, njeni poroki z Georgom von Trappom in njegovi družini pojočih otrok, ki je leta 1938 pred nacisti pobegnila v ZDA.Slovenski muzikal pripravlja ekipa 150 ljudi, od katerih se jih bo 100 predstavilo na odru. Nastopajoče bo spremljal orkester, ki ga sestavljajo glasbeniki iz večjih slovenskih profesionalnih orkestrov ter posamezniki iz Slovenije in tujine.
Pod prevod besedila Oscarja Hammersteina II., priredbo in režijo muzikala se podpisuje mlad režiser Nejc Lisjak. Pri muzikalu na glasbo Richarda Rodgersa kot dirigent sodeluje Simon Dvoršak, ki se je v Londonu specializiral za področje muzikalov in sodeloval že pri Veroniki Deseniški in Cvetju v jeseni.
Poleg Eve Černe in Romiha bodo v muzikalu med drugim nastopili še Irena Yebuah Tiran, Matjaž Stopinšek, Katja Konvalinka, Klemen Torkar, Simona Plut in Tjaša Hrovat.
Scenografijo podpisuje Urška Gregorič, kostumografijo Milena Dolenc, koreografijo pa Špela Kralj. Na odru se bo predstavilo tudi pet profesionalnih plesnih parov.
Muzikal se po Ljubljani seli v Maribor in na Jesenice, jeseni pa še v Portorož.
Slovenska različica temelji na svetovni uspešnici The Sound of Music, ki je uspeh doživela tudi s filmom režiserja Roberta Wisea z Julie Andrews in Christopherjem Plummerjem v glavnih vlogah. Veliko pesmi, med njimi Edelweiss in Do-Re-Mi, je postalo zimzelenih.
Filmski muzikal je osvojil pet oskarjev, med drugim za najboljši film, režijo in glasbo. Ameriška Kongresna knjižnica ga je leta 2011 uvrstila v nacionalni filmski register ZDA ter ga s tem zaščitila kot umetnino s kulturno, zgodovinsko in estetsko vrednostjo.
Slovensko praizvedbo je muzikal doživel leta 2008 na pobudo delavnice Musike iz Radovljice in Prešernovega gledališča Kranj, besedila je takrat prevedel Andrej Rozman Roza.