»It's our first time in Ljubijana – it's such a romantic city and you're amazing, let's do a group photo togehter!« so z odra Hale Tivoli vzklikale britanske zvezde, še bolj evforično in glasno pa se je nanje odzivala pisana množica glasbenih sladokuscev.
Kramljajoči ljudje z vstopnicami v roki, vrsta pred WC-jem, natrpan gostinski lokal pred vhodom Hale Tivoli, trije veliki kamioni z napisom RTV, tekajoči in nekoliko živčni novinarji, voditelji in uredniki Vala 202 – tako je, vse skupaj je kazalo na veliki spektakel. Konec koncev pa se je ta tudi zgodil. Enoletna organizacija Drugega programa Radia Slovenija se je izkazala za še kako uspešno in učinkovito, saj je ob svojem 40. rojstnem dnevu združila praktično nezdruženo. Tako je častitljivo obletnico slovenskega nacionalnega radia s svojim nastopom obeležilo kar 37 domačih glasbenikov, ki so vsak na svoj način v 40 letih delovanja Vala 202 doprinesli h kakovostni slovenski glasbi. Za enourno neprekinjeno glasbeno podlago je skrbela skupina Elevators, na odru pa so se tekoče menjavali že stari mački (Andrej Šifrer, Jani Kovačič, Pero Lovšin, Oto Pestner, Janez Benčina Benč, Vlado Kreslin, …), glasbene skupine (Siddharta, Sestre, Leelojamais, Tabu, MI2, Niet, Dan D, …) kot samostojni pevci (Adi Smolar, Neisha, Tinkara Kovač, Anja Rupel) in raparji (Zlatko, Klemen Klemen, Trkaj, Nikolovski) ter poskrbeli, da je publika s petjem pomagala pri večini refrenov. Tisti morda malo manj znani refreni pa so bili odpeti že pred osmo uro zvečer, in sicer je za to poskrbela predskupina Zulu Winter, ki prav tako kot glavne zvezde večera prihaja z Velike Britanije, ter publiko najbolj navdušila s pesmijo We should be swimming.Po dobri uri in pol nastopa pa so zaradi potu izgledali, kot bi šli plavat, tisti fantje, zaradi katerih je bilo potrebno v pičlih dveh minutah izprazniti ves hodnik v zaodrju – Keane! Čeprav so bili varnostni ukrepi močno poostreni, pa so se britanski zvezdniki izkazali za prijetne in preproste fante, ki so s poslušalci dosti komunicirali, občudovali Ljubljano, predvsem pa svoje pesmi poklanjali določenim delom tribun in tistim, ki so ves čas stali pred odrom. Večinoma so prepevali pesmi z najnovejšega albuma Strangeland, v svojo nenavadno deželo pa so občinstvo popeljali tudi z nekoliko starejšimi glasbenimi uspešnicami, kot so Crystal Ball, Is it any wonder, This is the last time in Everybody's changing.
Zadnje pa še kako drži – vsi tisti, ki smo praznovali skupaj z Valom 202, smo se po dobrih treh urah odličnega muziciranja res nekoliko spremenili in celo pomislili, koliko glasbenih draguljev premore tako tujina kot naša majhna Slovenija.
Foto: Č. Jaklič
Galerija
