Na seznam inovatorjev, ki današnji digitalizirani svet oskrbujejo z mikroprocesorji in drugimi integriranimi vezji, se je s svojim najnovejšim izdelkom uvrstila tudi skupina Društvo mrtvih pesnikov. A čeprav so za svoj Čip uporabili številne tranzistorje in diode, seveda niso ustvarili kake nove silicijeve rezine, temveč so v eter in na svetovni splet lansirali svoj novi istoimenski singel.
Da DMP pripravlja nov album, že nekaj časa ni več skrivnost. Po skladbah Pleši z mano in Na polju zlomljenih besed, posnetih v ljubljanskem studiu Codelli, so se Mrtvi pesniki avgusta lani odpravili med domačne dolenjske griče in šentjernejske ravnice ob reki Krki in v prijetnem okolju Lotos Music Recording Studia posneli še tri komade.Prvi – Čip (za moj utrip), ki v mnogočem predstavlja nadaljevanje prepoznavne čustvene estetike skupine, tako nadgrajuje zgodbo uspešnic, kot sta Ti si vse in Nebo nad Berlinom.
Delček zgodbe o genezi skladbe nam je zaupal njen avtor, sicer pevec in kitarist skupine Alan Vitezič: »Čip je kar nekaj let ležal na varnem v predalu, preden smo na vajah skozenj vsi skupaj spustili elektriko. Zdaj je dobil svojo dokončno podobo, naredil prve korake in poletel. Tekst je ljubezenska metafora, v kateri sorodna duša stopi v moje telo in gleda svet skozi moje oči. Če bi bilo mogoče, bi to z veseljem preizkusil v praksi.«
Pod svežo, sodobno zvočno podobo se je kot producent podpisal kitarist Peter Dekleva, ki je poskrbel tudi za miks, masteriranje skladbe pa so DMP zaupali legendarni londonski snemalni hiši Abbey Road Studios (njeno slavo so v svet ponesli The Beatles), kjer je Čip ukrojil Geoff Pesche, mojster, ki je med drugim masteriral tudi skladbe Coldplay, Eda Sheerana, Rudimental, Gorilazz, Kyle Minoque, Lilly Allen idr.