Kako deluje na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju?
Kako je videti vsakdan invalida, ki pri osnovnih opravilih potrebuje pomoč druge osebe? Kdo je upravičen do osebne asistence in kaj ta pomeni za samostojno življenje? O tem bomo v novembrski osrednji oddaji Vzhodna Slovenija brez ovir na Radiu Krka govorili z Violeto Suhadolnik, predsednico Sonček – Društva za cerebralno paralizo Dolenjske in Bele krajine, ter Leo Tihle, vodjo osebne asistence.
Za večino ljudi so vsakodnevna opravila, kot so vstajanje, osebna higiena, priprava obrokov, odhod v službo ali druženje s prijatelji, nekaj povsem običajnega. Za nekatere invalide pa so prav pri teh dejavnostih potrebni pomoč, podpora in ustrezna organizacija.
Pomembno vlogo pri tem ima osebna asistenca, katere namen je invalidom omogočiti čim bolj samostojno življenje in enakovredno vključevanje v družbo.
Osebna asistenca ni le pomoč pri vsakodnevnih opravilih
Osebna asistenca vključuje različne oblike podpore, od pomoči pri osebnih opravilih in gospodinjskih dejavnostih do spremstva ter podpore pri vključevanju v izobraževanje, delo in družbeno življenje.
Njen pomemben cilj je, da uporabnik ohrani čim več nadzora nad svojim vsakdanom in sam odloča o tem, kako želi živeti.
V oddaji bomo z Leo Tihle, vodjo osebne asistence, spregovorili o tem, kako osebna asistenca poteka v praksi, kdo je do nje upravičen in kako lahko posameznik začne postopek za njeno pridobitev.
Posebno pozornost bomo namenili tudi organizaciji dela osebnih asistentov, njihovemu odnosu z uporabniki ter izzivom pri zagotavljanju ustrezne pomoči.
Kaj osebna asistenca pomeni za invalide in njihove družine?
Osebna asistenca lahko pomembno vpliva tudi na življenje družinskih članov, ki pogosto prevzemajo velik del skrbi za svojce z invalidnostjo.
O izkušnjah invalidov in njihovih družin na Dolenjskem in v Beli krajini bomo govorili z Violeto Suhadolnik, predsednico Sonček – Društva za cerebralno paralizo Dolenjske in Bele krajine.
Društvo deluje na področju podpore osebam s cerebralno paralizo in drugimi oblikami invalidnosti ter njihovim družinam. Pomemben del njegovega poslanstva je spodbujanje vključevanja v družbo in izboljševanje kakovosti življenja.
V pogovoru bomo posebno pozornost namenili konkretnim izkušnjam iz lokalnega okolja, predvsem temu, kako lahko osebna asistenca spremeni vsakdan posameznika in njegove družine.
Izzivi pri zagotavljanju osebne asistence
Čeprav osebna asistenca predstavlja pomembno podporo samostojnemu življenju, njeno izvajanje prinaša tudi številne organizacijske izzive.
Med pomembnimi vprašanji so zagotavljanje ustreznega kadra, nadomeščanje osebnih asistentov ob odsotnostih, usklajevanje pomoči s potrebami uporabnikov in zagotavljanje kakovostnih storitev.
V oddaji bomo zato preverili tudi, s kakšnimi težavami se pri izvajanju osebne asistence srečujejo na območju Dolenjske in Bele krajine ter kje sogovornici vidita možnosti za izboljšave.
Samostojnost pomeni tudi možnost odločanja
Pri osebni asistenci ne gre zgolj za to, da posameznik dobi pomoč pri določenem opravilu. Pomembno je predvsem, da ima možnost odločati o svojem življenju, svojih dejavnostih in načinu preživljanja časa.
Ustrezna podpora lahko invalidom omogoča večjo neodvisnost od družinskih članov, lažje vključevanje v delovno in družbeno okolje ter več možnosti za uresničevanje osebnih ciljev.
Prav zato je osebna asistenca pomemben del prizadevanj za družbo, v kateri invalidnost ne pomeni tudi izključenosti.
V novembrski osrednji oddaji Vzhodna Slovenija brez ovir bomo o teh vprašanjih govorili z Violeto Suhadolnik, predsednico Sonček – Društva za cerebralno paralizo Dolenjske in Bele krajine, ter Leo Tihle, vodjo osebne asistence.
Oddajo Vzhodna Slovenija brez ovir pripravljamo v okviru projekta, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo.