Miha Srebrnjak je pri trinajstih letih popolnoma izgubil vid, danes pa se poklicno ukvarja z informatiko in jo tudi poučuje.
Kako slep človek uporablja računalnik, pametni telefon in spletne storitve? Katere tehnološke rešitve mu omogočajo samostojnost in kje digitalni svet še vedno postavlja ovire? O tem smo z njim govorili v oddaji Vzhodna Slovenija brez ovir na Radiu Krka.
Za večino ljudi je uporaba računalnika ali pametnega telefona nekaj povsem samoumevnega. Pogledamo na zaslon, odpremo aplikacijo, preberemo sporočilo ali poiščemo informacijo. Toda kako vse to počne človek, ki ne vidi?
Odgovore na ta vprašanja smo iskali z Miho Srebrnjakom, članom Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Novo mesto, ki se poklicno ukvarja z informatiko in jo tudi poučuje.
Od izgube vida do dela z računalniki
Miha Srebrnjak je popolnoma oslepel pri trinajstih letih. Izguba vida je pomenila veliko spremembo v njegovem življenju, vendar ga ni odvrnila od zanimanja za tehnologijo.
Danes se z informatiko ukvarja tudi poklicno, njegova zgodba pa odpira pomembno vprašanje, kako lahko slep človek pridobi znanje, opravlja delo in ostaja samostojen v svetu, ki je vse bolj odvisen od digitalnih naprav.
Pri tem imajo pomembno vlogo prilagojeni računalniški programi, bralniki zaslona in druge tehnološke rešitve, ki slepim omogočajo uporabo računalnikov in pametnih telefonov brez gledanja na zaslon.
Kako slep človek uporablja računalnik?
Bralniki zaslona besedilo in druge dostopne informacije na računalniku pretvarjajo v govor ali jih posredujejo prek brajeve vrstice. Uporabnik lahko tako s pomočjo tipkovnice in ustreznih ukazov bere dokumente, piše elektronska sporočila, uporablja splet in opravlja številna druga opravila.
Podobne možnosti dostopnosti ponujajo tudi pametni telefoni, ki lahko z govornimi povratnimi informacijami omogočajo uporabo aplikacij, komunikacijo in dostop do informacij.
V pogovoru z Miho Srebrnjakom smo posebno pozornost namenili prav praktični uporabi tehnologije – kako je videti njegovo delo z računalnikom, katere pripomočke uporablja in kako mu omogočajo samostojnost pri vsakodnevnih nalogah.
Ko spletna stran postane ovira
Čeprav sodobna tehnologija slepim odpira številne možnosti, digitalni svet še zdaleč ni vedno dostopen.
Težave lahko nastanejo pri spletnih straneh z neustrezno označenimi gumbi, obrazci, ki jih ni mogoče uporabljati s tipkovnico, ali vsebinah, ki jih bralnik zaslona ne zna pravilno predstaviti.
Za videčega uporabnika je lahko spletna storitev povsem preprosta, za slepega pa zaradi neustrezne zasnove težko uporabna ali celo nedostopna.
To postaja še posebej pomembno, ker danes prek spleta urejamo vse več vsakodnevnih opravkov – od bančnih storitev in naročanja do komunikacije z ustanovami.
Digitalna dostopnost zato ni zgolj tehnično vprašanje, temveč pomemben pogoj za enakovredno vključevanje slepih in slabovidnih v družbo.
Samostojnost se začne z dostopnostjo
Mihova zgodba kaže, kako pomembno vlogo imajo znanje, ustrezni pripomočki in dostopne digitalne storitve pri samostojnem življenju slepih.
Tehnologija lahko posamezniku omogoči, da številne naloge opravi brez pomoči drugih. Toda njen potencial je mogoče v celoti izkoristiti le, če so naprave, aplikacije in spletne strani zasnovane tako, da jih lahko uporabljajo tudi ljudje z različnimi oviranostmi.
Prav zato je pomembno, da se pri razvoju digitalnih storitev upoštevajo tudi izkušnje slepih in slabovidnih uporabnikov.
O svoji življenjski poti, delu z računalniki in izzivih digitalne dostopnosti je v oddaji Vzhodna Slovenija brez ovir spregovoril Miha Srebrnjak, član Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Novo mesto.
Oddaja Vzhodna Slovenija brez ovir je nastala v okviru projekta, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo.