profimedia-0937173421 Svet24.si

Več tisoč zaposlenih protestiralo pred sedežem ...

strelec Svet24.si

Strelci: pustolovci, ki sovražijo obveznosti in ...

zlato1 Necenzurirano

V sefu podjetja v lasti Cerkve za deset milijonov ...

22842X1223 Reporter.si

Nov zaplet pri Anžetu Logarju: kompromitirana ...

urska zigrat tadej pogacar Ekipa

Urška Žigart spregovorila o morebitnem ...

Marina in Franjo Oset Njena.si

Modrijan Franjo tretjič postal očka

zlatko zahovic Ekipa

Zahović jasno in glasno o reprezentanci, Cesarju ...

VOLITVE 22 Nova Gorica

Lokalne volitve: Dosedanjim 11 mestnim občinam se je pridružilo Krško

Piše: STA

Čas objave:
14.10.2022 10:06

Pred tokratnimi lokalnimi volitvami se je dosedanjim 11 mestnim občinam pridružila nova, saj je državni zbor konec leta 2021 ta status podelil še Krškemu. Želja po preoblikovanju statusa v mestno občino je sicer več, vendar doslej nobena od ostalih občin s svojim predlogom ni bila uspešna v državnem zboru.

Med skupaj 212 občinami v Sloveniji imajo trenutno status mestne občine Celje, Koper, Kranj, Krško, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje.

V Krškem so po slabem letu dni od te pridobitve zadovoljni. "Polnopravno smo vključeni v Združenje mestnih občin Slovenije, kar pomeni, da sodelujemo pri vseh pomembnih odločitvah v okviru te organizacije. Poleg tega smo vključeni v projekte Celostnih teritorialnih naložb in v soodločanje o teh sredstvih," so poudarili v odgovoru na vprašanje, kje vidijo prednosti statusa mestne občine.

Hkrati s Krškim so se lani za pridobitev statusa potegovale tudi Jesenice in Brežice, a pristojni odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo njunih predlogov ni podprl.

Brežice so poskušale postati mestna občina že leta 2006. Kot je tamkajšnji župan Ivan Molan pojasnil za STA, imajo mestne občine prednost pred navadnimi predvsem pri ustanavljanju in krepitvi državnih institucij. "Prav tako imajo določene projekte, ki jih ostale nimajo, tako da je prednost kar velika," je dodal.

Neuspešne v poskusih za pridobitev statusa so bile v preteklosti še občine Piran, Ravne na Koroškem, Krško, Domžale, Radovljica, Idrija, Jesenice, Kamnik in Škofja Loka. V zadnjih letih si za status prizadeva tudi Slovenska Bistrica.

Mestne občine so sicer posebna ustavna kategorija. Opravljajo naloge kot vsaka občina, poleg tega pa še z zakonom določene naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mest, je za STA pojasnil vodja strokovne službe Združenja mestnih občin Slovenije Miloš Senčur.

Kot je opozoril, pa sistem financiranja občin ne odraža ustavne ureditve in obstoja dveh tipov občin ter je po njegovem prepričanju nepravičen do mestnih občin. Te namreč zagotavljajo širši nabor javnih storitev za širši krog ljudi in se pri tem soočajo z višjimi stroški, ki pa zaradi instituta povprečnine niso ustrezno povrnjeni. Tako morajo mestne občine s sorazmerno manj sredstvi zagotavljati nesorazmerno večji obseg storitev, je dodal Senčur.



Kot je še opozoril, sta sicer postopka za ustanovitev običajne občine in postopek podelitve statusa mestne občine v zakonu o lokalni samoupravi pomanjkljivo urejena, zato so na združenju mestnih občin sprožili ustavni spor.

Glede na zakon o lokalni samoupravi mestno občino ustanovi državni zbor, nato pa se z zakonom določita območje in ime te občine. Pred tem pa morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon.

Mestna občina je namreč lahko le gosto in strnjeno naselje ali več naselij, povezanih v enoten prostorski organizem in mestno okolico, ki jo povezuje dnevna migracija prebivalstva. Za status mestne občine je pogoj tudi najmanj 20.000 prebivalcev in najmanj 15.000 delovnih mest, od tega najmanj polovica v terciarnih in kvartarnih dejavnostih. Biti mora geografsko, gospodarsko in kulturno središče svojega gravitacijskega območja.

Poleg teh zahtev mora občina za pridobitev statusa mestne občine imeti tudi poklicne in srednje šole ter oddelke visokih šol in fakultet, bolnišnico, omrežje javnih služb, telekomunikacijska središča, univerzitetne in specialne knjižnice, kulturno dejavnost (gledališča, muzeji, arhivi), lokalne RTV postaje in tisk, športno rekreacijske prostore in objekte ter znanstveno-raziskovalno dejavnost.

Ker niso izpolnjevale postavljenih pogojev, je v preteklosti prišlo celo do predloga, da bi štirim mestnim občinam odvzeli status. To so bile Nova Gorica, Ptuj, Murska Sobota in Slovenj Gradec. Do odvzema statusa nato ni prišlo. So pa nekatera slovenska mesta v zadnjih letih izpolnila nekatere od kriterijev za ustanovitev mestne občine, druga pa jih bodo predvidoma dosegla v nekaj letih.

V občinah vidijo status mestne občine tudi kot pomemben dejavnik pri oblikovanju pokrajin. Kot so za STA pojasnili na mestni občini Krško, dejstvo, da je Posavje s Krškim dobilo prvo mestno občino, "v prihodnosti pomeni, da smo s tem pripomogli h kandidaturi Posavja za ustanovitev lastne regije".

Podobno razmišljajo na novogoriški občini. Kot je za STA povedal novogoriški župan Klemen Miklavič, si želijo ustanovitve pokrajine, saj bi lahko tako avtonomno in bolje razporejali sredstva in investicije ter koordinirali razvoj mesta in celotne regije. "To bi bila uzakonitev tega, kar v tej regiji že poteka. Imamo odlično koordinacijo med Novo Gorico in posameznimi kraji v regiji, a nimamo možnosti samostojnega odločanja. Vlada bi morala te pristojnosti prenesti na nas, tako bi se bistveno hitreje in učinkoviteje razvijali," je še dejal Miklavič.