Pretekli vikend je slovenski kolesar Marko Baloh nastopil na Svetovnem prvenstvu v 6-12- 24 urnem kronometru v Borrego Springsu (ZDA). Na dirki, ki pomeni zaključek sezone za ultra-kolesarje, se je zbralo skoraj 200 tekmovalcev.
Dirka poteka s startom in ciljem v središču Borrego Springsa in poteka 22,5 ur na 29km dolgem krogu, v zadnji uri in pol pa tekmovalce preusmerijo na krajši krog dolžine 7,7km. Baloh je branil naslov svetovnega prvaka v kategoriji nad 50 let iz leta 2019 (lani je bila dirka odpovedana zaradi Covida).
Start dirke je potekal v valovih, najboljših 20 je startalo točno ob 17h po lokalnem času,
naslednje skupine pa z zamikom ene minute. Po izkušnjah iz prejšnjih dirk, se je Marko
odločil, da začne konzervativno in ne odgovarja na napade bolj zagnanih tekmecev. Že od
starta je napadel domačin Shane Trotter in si že v prvem krogu (29km) privozil prednost
štirih minut. Začetek dirke je zaznamoval tudi izjemno močan veter, ki je na odsekih proge
dobesedno ustavljal tekmovalce. Marko se je držal svojega plana in osnovnega načrta
prevoziti 800km (500milj) v 24 urah. Nekje na polovici proge je Trotterjeva prednost
narasla na 20 minut, a Marko se ni pusti motiti in se je še nadalje držal svojega tempa za
500+ milj. Pri Trotterju so se po polovici začeli problemi in vedno več se je moral ustavljati,
dokler se po 16 urah ni odločil za kratko pavzo za spanec (okoli 45minut). Marko je prevzel
vodstvo in ni več pogledoval nazaj. Taktika dirkanja v svojem ritmu se je obrestovala in
Marko je zmagal, prevozil je 501,6 milje in s tem postal edini človek, ki je na krožni trasi v
Borrego Springsu petkrat premagal magično mejo 500 milj!
To je Markov osmi naslov svetovnega prvaka v kategoriji (2002, 2012, 2015-19, 2021) in
tretji v absolutni konkurenci (2012, 2015, 2021). Na drugem mestu je končal Shanne
Trotter (ZDA) s 483 miljami in na tretjem Joshua Stockinger (ZDA) s 436 miljami.
Marko je po dirki povedal: “Svetovno prvenstvo v 24-urnem kronometru je bilo glavni cilj sezone, po dveh letih zelo reduciranega dirkanja zaradi Covid odpovedi. Pripravljen sem bil odlično in moj edini plan je bil voziti svoj tempo, potreben za dosego magične meje 500+ milj (800km). Orkanski veter v prvem delu dirke je sicer onemogočil kakršno koli naskakovanje rekordov, ampak s pametno vožnjo mi je kljub vsemu uspelo oboje, tako doseči 500+ milj, kot tudi zmagati v absolutni konkurenci. To je bila le pika na “i” odlično odpeljani dirki. Zahvaljujem se ženi Irmi, ki je žrtvovala svoj rojstni dan in kot vedno odlično skrbela za mojo prehrano in hidracijo. Zdaj pa nekaj zasluženega počitka in potem pa začetek priprav na Red Bull Tran Siberian Extreme, ki je moj glavni cilj prihodnjega leta.«