V torek se je zdelo, da je v namiznoteniški dvorani NTK Krka Novo mesto v Drgančevju nekakšen mali praznik dobrovoljnih ljudi z loparčki v rokah. Pravzaprav so novomeški igralci, bolniki s Parkinsonovo boleznijo, gostili kolege iz Kranja. Za mizicami se je zbralo kar 18 igralk in igralcev. Pa ni šlo za kakšen pomemben turnir ali tekmo, pač pa izključno za prijateljske tekme. In takšno srečanje je navsezadnje dokaz, da nobena bolezen ne bi smela človeka osamiti, obdržati za štirimi stenami.
Tako je bilo v torek v Drgančevju res zanimivo, ko prav nobenega udeleženca ni motil morebitni poraz in ko prav nihče ni ob zmagi doživljal posebnega veselja. Šlo je za druženje, za izmenjavo mnenj, za tkanje prijateljskih stikov, ko si ljudje s podobno boleznijo izmenjajo nasvete in iz dneva v dan ugotavljajo, kako je v primeru Parkinsonove bolezni pomemben namizni tenis in druženje. Zato tokrat ne bomo omenjali zmagovalcev. Zmagalo je namreč vseh 18 udeleženk in udeležencev.
Jernej Jedlovčnik, predsednik NTK Krka Novo mesto: »Vesel sem, da sem na čelu našega kluba z imenitno nekaj desetletno zgodovino, v katerem smo imeli od nekdaj poseben odnos do ranljivih skupin v družbi. Naši Parkinsovci, na katere smo upravičeno ponosni, so odlični ljudje, ki so klub povzdignili med one, ki jim ni glavni namen samo zmagovati, pač pa skrbeti za soljudi. Zato smo se veselili z osemnajstimi zmagovalci in upam, da bo do podobnega srečanja kmalu prišlo.«
