V oddaji »S Krko naokoli« smo tokrat spregovorili o kastracijah in sterilizacijah muck in kužkov, predvsem pa o odgovornem lastništvu živali.
V studiu smo gostili predsednico Društva za zaščito živali Novo mesto Vesno Plavec in prostovoljko Lino Debeljak. Trenutno se vsak dan ukvarjata z velikim številom zapuščenih mačjih mladičev. Dela na terenu je ogromno, klicev na pomoč prav tako. Ljudje kljub številnim pozivom k odgovornemu skrbništvu, še vedno ne poskrbijo niti za najosnovnejše. O odgovornem lastništvu živali govorimo takrat, ko se odločimo za odgovorno posvojitev, s čimer se strinjajo vsi družinski člani, ali pa za odgovoren nakup rodovniške živali, ki jo kupimo pri dobrem in odgovornem vzreditelju. Pomemben so tudi veterinarski pregled pred prihodom novega člana v dom in preventivni ukrepi kot so razparazitenje, cepljenje, sterilizacija/kastracija. Tu so še primerna in kakovostna prehrana, ob tem pa je živali potrebno zagotoviti tudi ustrezne pogoje bivanja in predvsem varnost.
S sterilizacijo in kastracijo preprečimo rojstva nezaželenih mladičev in s tem nenadzorovano večanje populacij mačk. Na lokacijah, kjer so se preveč razmnožile mačke, se med njimi širijo bolezni, nekatere se prenašajo tudi na ljudi, mačke se pretepajo za hrano in teritorij, ki ga označujejo z markiranjem, kar povzroča neprijetne vonjave. Gre torej za problem, ki se tiče nas vseh in ne samo živalovarstvenikov in živali, ki navsezadnje ob tem hudo trpijo. S sterilizacijo oziroma kastracijo tako poskrbimo za dobrobit tako živali kot skupnosti.
Mačke so spolno aktivne že pri štirih mesecih starosti, parijo pa se tudi v sorodstvu. Zato je cilj poseg opraviti že pred prvo gonitvijo, torej do četrtega meseca. Napačno je tudi razmišljanje, da vsaj eno leglo mladičev pred sterilizacijo mački prinaša koristi. To ne drži. In dobro je vedeti tudi, da se poseg lahko varno opravi, ko mačkon doseže dober kilogram telesne teže.
Zavedati se moramo tudi, da krovni Zakon o zaščiti živali v 11. členu pravi, da smo s sterilizacijo, kastracijo oziroma z osamitvijo dolžni preprečiti rojstvo neželenih mladičev. Prav tako po Pravilniku o zaščiti hišnih živali samica ne sme kotiti dvakrat v razmaku 290 dni - kar je nemogoče zagotoviti pri mačji samici, ki živi tudi zunaj in ni sterilizirana.
Podrobneje o vsem pa v oddaji »S Krko naokoli«, ki jo je pripravila in uredila Renata Mikec.
Oddaja "S Krko naokoli", 13.08.2020
Društvo za zaščito živali Novo mesto
Galerija
