Župani iz jugovzhodne Slovenije in Posavja ocenjujejo, da gredo ukrepi t. i. Šutarjevega zakona, ki ga v DZ pošilja vlada, v pravo smer. "Je pa vprašanje, kaj bo na koncu zares sprejeto," pravi brežiški župan Ivan Molan. Ribniški župan Samo Pogorelc meni, da bi morali ukrepi veljati za nedoločen čas, da ne bodo odvisni od vsakokratne vlade.
Molan opozarja, da je bilo do zdaj v državni zbor poslanih že veliko podobnih predlogov, pa so jih poslanci z dopolnili povsem spremenili ali pa jih niso sprejeli. "Zato je treba počakati, kaj bo na koncu dejansko potrjeno, potem pa bomo lahko podali neko objektivno oceno," je dejal za STA.
Veliko bo po njegovih besedah odvisno tudi od same realizacije ukrepov, ki bodo sprejeti. "Pogosto je namreč kaj navzven videti lepo, medtem ko se prave težave skrivajo v podrobnostih," je dodal.
S predlogom zakona Molan sicer še ni podrobneje seznanjen, zato posameznih ukrepov še ne more komentirati. Osebno ga sicer najbolj zanima, kako bo na koncu rešeno to, da bodo Romi za svoje početje odgovarjali in bili obravnavani tako kot vsi ostali. Kar se tiče ukrepov iz zakona, ki se nanašajo na zagotavljanje varnosti, se Molan ne boji, da jih policija ne bi izvajala, bolj pa ga skrbi ostalo.
Ribniški župan Pogorelc predvidene ukrepe pozdravlja in si želi, da bi bili sprejeti najmanj v predlagani obliki in čim prej: "Da nas ne odnese v čas volitev, ko bi lahko stvar zopet obstala."
Opozarja tudi, da bo treba nekatere ukrepe še dodelati. Predvsem ga moti omejena veljavnost ukrepov, predvsem zato, ker bo treba v primerih, če bo potrebno njihovo podaljšanje, znova zbrati večino v državnem zboru. "Zadevo bi bilo zato smiselno obrniti drugače, namreč tako, da bi ukrepi veljali nedoločen čas, istočasno pa bi se redno preverjalo, ali so še potrebni oz. ali jih je treba spremeniti," je dejal za STA.
Glede konkretnih ukrepov meni, da bi bilo smiselno, da se prepoznavanja registrskih tablic uporablja po vsej državi, "saj živimo v digitalni dobi", tudi ukrepi, povezani z nosečimi mladoletnicami, ki so mlajše od 15 let, bi morali veljati za vse mladoletnice, torej do 18. leta starosti. Skrbi ga tudi ukrep, da bodo v teh primerih z otroškimi dodatki razpolagali centri za socialno delo. "Že do zdaj se je namreč velikokrat pokazalo, da centri niso kos takim ukrepom, saj prihaja do raznih pritiskov na zaposlene," je dejal.
Vprašljiv se mu zdi tudi ukrep, da bodo morale občine 10 odstotkov javnih del rezervirati za Rome. Težava namreč je, da imajo mnogi Romi dolgove in ko dobijo plačo, se jim del takoj zaseže za njihovo poplačilo, zaradi česar se mnogi ne odločajo za javna dela, pravi. Predlaga tudi, da bi država ustanovila posebna socialna podjetja, ki bi zaposlovala Rome.
Sicer pa zanika mnenja nekaterih pravnikov, da so predlagani ukrepi preveč represivni. "Za varnost je treba poskrbeti. Če kdo misli, da je to represija, naj pride v naše občine, povpraša družino Šutar, pa še kakšno drugo družino, lahko tudi mene ali tistega srednješolca, ki so ga pretepli pred LokalPatriotom, kako je, če je človek napaden," je dodal.
Župan Škocjana Jože Kapler predlagane ukrepe pozdravlja, a tudi on izpostavlja, da bo pomembno, kaj bo na koncu dejansko sprejeto in kako se bo izvajalo. "Le dosledno izvajanje zakona bo namreč pripomoglo, da se bo stanje v jugovzhodni Sloveniji in širše izboljšalo. Do zdaj je bilo doslednosti premalo," je dejal za STA.
Novomeški župan Gregor Macedoni bo predlog zakona komentiral, ko ga bo videl.