Župani mestih občin so se včeraj, 21. 4. 2020, sestali na videokonferenčnem sestanku Skupščine Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS). Razpravljali so o predlogih v zvezi z drugim proti-korona zakonom, sproščanju ukrepov in o izvedbi čistilne akcije, ki bo 29. 4. 2020.
Glede sproščanja ukrepov župani mestnih občin predlagajo ponovno odprtje knjižnic, muzejev in galerij, živalskega vrta in podobnih ustanov. Predlagajo tudi, da NIJZ pripravi smernice, ki bi gostincem omogočile, da na varen način odprejo gostinske terase. Za obdobje do odprtja šol predlagajo obratovanje mestnega linijskega prometa po nedeljskem urniku in pod pogoji, kot jih je Vlada določila za posebni linijski prevoz delavcev na delo. V smislu podpore zagonu gospodarskih aktivnosti župani menijo, da bi morala Vlada omogočiti čimprejšnje postopno odpiranje vrtcev na način, da se omeji velikost skupin in določi prednostne kriterije za uporabo storitve predšolske vzgoje.
Župani mestnih občin so se dogovorili še za izvedbo čistilne akcije. Ta bo potekala 29. 4. 2020 v vseh mestnih občinah, k sodelovanju pa vabijo občane, društva in vse ostale organizacije. Podrobnejše informacije o izvedbi v posameznem mestu bodo objavljene na spletnih straneh mestnih občin. Z dogodkom želijo mestne občine ne le obeležiti dan Zemlje, ampak tudi krepiti povezanost družbene skupnosti in zavest o skrbi za čisto okolje.
Zaradi nemotenega procesa upravljanja na lokalni ravni je po mnenju županov nujno, da novi proti-korona zakon med delodajalce, ki so upravičeni do spodbud oz. pomoči, uvrsti tudi občinske javne zavode (vrtce, muzeje, knjižnice itd.) in javna podjetja, ki izvajajo gospodarske javne službe.
Župani so opozorili tudi na likvidnostna tveganja občin zaradi novih plačilnih rokov, ki veljajo za javno upravo. Predlagajo, da bi za občine veljal enotni 30-dnevni plačilni rok, tako za račune, kjer občine nastopajo kot upnik, kot tudi za plačila računov, plačanih s strani občin.
Mestne in druge občine se bodo v prihodnje soočale tudi z izpadom nekaterih izvirnih prihodkov, kot so koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo in turistična taksa, zaradi česar bodo občinski proračuni dodatno obremenjeni. V navedenih primerih gre namreč za namenske prihodke, katerih izpad bo porušil sorazmerje med finančnimi viri in pristojnostmi občin, saj slednjim neka naloga ni zgolj naložena (npr. vzdrževanje turistične infrastrukture), temveč je bil do sedaj zanjo zagotovljen tudi namenski vir financiranja. Zaradi teh in podobnih obremenitev občin bo nujno dodatno zadolževanje občin in finančna pomoč države.