V novomeški Knjižnici Mirana Jarca je v četrtek, 14. novembra, potekal jesenski Urbani forum, ki sta ga v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto (MONM) organizirala Ministrstvo za okolje in prostor in Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS).
Forum je bil posvečen zelo aktualni temi o pomembnosti razvoja celovitega potniškega prometa, ki dobro izkorišča možnosti železniškega prometa. Ključen zaključek foruma je bil, da lahko preidemo v brezogljično družbo in razbremenimo zasičene ceste le z učinkovitim regionalnim železniškim potniškim prometom, ki bi bil umeščen v zgoščena urbana območja ob avtocestnem križu.
Med govorci na forumu, ki jih je uvodoma nagovoril gostitelj, župan Gregor Macedoni, so bili predstavniki nevladnih organizacij, občin, Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine, Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva za infrastrukturo, Slovenskih železnic ter hrvaške Karlovške županije, s katero občine ob dolenjski železnici razvijajo skupen čezmejni projekt revitalizacije omenjene proge.
Udeleženci foruma so se strinjali, da je doseganje podnebnih ciljev, večanje konkurenčnosti mest in kakovosti bivanja odvisno od dobre medsebojne povezanosti mest in povezanosti mest z zaledjem, pri čemer mora biti najširšemu krogu prebivalcev dostop do storitev zagotovljen predvsem z avtomobilu alternativnimi oblikami prometa.
Medsebojne povezave in dnevna potovanja prebivalcev Slovenije še vedno temeljijo na rabi osebnega vozila. Trend se celo stopnjuje, zato v evropskem merilu izrazito zaostajamo in odstopamo pri ponudbi okoljsko sprejemljivih prometnih povezav, ki se navezujejo na hrbtenico posodobljenih in dopolnjenih regionalnih in glavnih železniških potniškim povezav. Družba, ki v času nujnega prilaganja podnebnim spremembam svoj razvoj temelji na rabi osebnih vozil, eksterne stroške prenaša na prebivalce in bodoče generacije. Ocenjuje se, da se je letni delež stroškov prometa v gospodinjstvih v zadnjih 15 letih podvojil.
Prevladalo je mnenje, da nas je v Sloveniji dovolj za kakovosten javni potniški promet (JPP), vprašanje pa je, ali je tudi dovolj volje pri odločevalcih v podporo razvoja omrežja potniških železnic, ki bo z omrežjem mestnega JPP ponudil sprejemljivo alternativo rabi osebnih motornih vozil. Urejanje celovitega javnega in železniškega potniškega prometa namreč presega možnosti načrtovanja na ravni posameznega mesta ali občine, zato je nujno bolje povezati delovanje države in občin, obenem pa je treba zagotoviti usklajenost prometnega in prostorskega načrtovanja. Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050 mora vzpodbujati razvoj oblik trajnostne mobilnosti, ki slonijo na intermodalnosti, povezovanju tirnega in cestnega javnega potniškega prometa, kolesarjenja in osebnega motornega prometa
Pri tem je ključno, da razvoj železniške infrastrukture postane prioriteta tako na vladni, kot tudi na lokalni ravni. Potrebna je prevetritev prometne politike in oblikovanje nove resolucije o nacionalnem programu razvoja železniškega prometa, ki je prvi pogoj za usmerjanje investicij v železniško infrastrukturo. Ob tem je potrebno vzpostaviti sistem financiranja, ki vključuje vse razpoložljive možnosti (nepovratna in povratna evropska sredstva, bančna posojila, nacionalna in lokalna vlaganja) ter tako – neodvisno od aktualne vlade - zagotoviti sistemski vir vlaganj v železnice za naslednjih 30 let.
Izzivi na tem področju so seveda veliki, saj se železnice v Sloveniji danes srečujejo s številnimi problemi, kot so nizek tehnični nivo omrežja, zastarel vozni park, premajhne kapacitete, nizka komercialna hitrost in neustreznost voznih redov ter nezadostna in neenakomerna pokritost območij, ki potrebujejo povezave z JPP. A udeleženci foruma so bili enotni, da pravde alternative ni: če želimo preiti v brezogljično družbo in razbremeniti avtoceste, ki so z vsakodnevnimi zastoji tudi same postale neučinkovit način transporta, bodo potreben korenite spremembe, ki se morajo začeti danes. Kot je poudaril dr. Matej Ogrin iz NVO Koalicije za trajnostno prometno politiko: »Če smo zgradili avtoceste v 40 letih, bi lahko v 30 letih tudi prenovili in dogradili železnice.«