Nevladna okoljska organizacija Zveza ekoloških gibanj Slovenije - ZEG in Posavsko jedrsko lokalno partnerstvo (PJLP) Krško sta na medije naslovila pismo v zvezi z izgradnjo suhega skladišča izrabljenega jedrskega goriva na območju Nuklearne elektrarne Krško.
Nevladna okoljska organizacija Zveza ekoloških gibanj Slovenije in Posavsko jedrsko lokalno partnerstvo Krško javnost svarita pred izgradnjo suhega skladišča izrabljenega jedrskega goriva, ki ga načrtujejo na območju že obstoječeNuklearne elektrarne Krško. Urad za jedrsko varnost in krški NEK sicer trdita, da gre le za varnostno nadgradnjo, med tem ko pri Zvezi ekoloških gibanj menijo, da gre za povsem nov jedrski objekt, za katerega sta skladno z zahtevami potrebna umestitev z Državnim prostorskim načrtom in celovit pristop. Prav tako bi po njihovem mnenju morali steči vsi postopki pridobivanja družbene sprejemljivosti, tamkajšnjim prebivalcem pa bi vpleteni morali omogočiti sodelovanje skladno z določili konvencij in direktiv.
V Nuklearki med tem trdijo, da takšen objekt lahko gradijo zgolj po Zakonu o gradnji objektov, pri čemer ni potrebna nikakršna presoja vplivov na okolje, a Lipičeva zveza to zanika, češ, da bo suho skladišče le še en jedrski objekt znotraj nuklearke, ki pa ga ne bi smeli umeščati brez Državnega prostorskega načrta, pri gradnji takšnega objekta pa bi morali upoštevati vse obstoječe zakonske predpise. Gradnja in postopki, kot si jih zamišljajo na nivoju države in nuklearke, so za okolje nesprejemljivi, predvsem pa v nasprotju s slovensko zakonodajo in podpisanimi mednarodnimi sporazumi, konvencijami in direktivami, predvsem pa gre za popolno ignoriranje lokalne skupnosti, prebivalcev in ostale javnosti, menijo pri Zvezi ekoloških gibanj in v Posavskem jedrskem lokalnem partnerstvu.
Pismo objavljamo v celoti:
"Resolucija o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016–2025 (ReNPROG) predvideva izgradnjo suhega skladišča izrabljenega jedrskega goriva znotraj obstoječe NEK. Urad RS za jedrsko varnost (URSJV) in NEK sta zavzela stališče, da gre le za varnostno nadgradnjo. V NEK pa že intenzivno potekajo aktivnosti, izbran je že izvajalec projekta. Po našem mnenju je to nov jedrski objekt, za katerega je potrebna umestitev z Državnim prostorskim načrtom in celovit pristop skladno z Zakonom o varstvu okolja. Prav tako bi po našem mnenju morali MOP, URSJV in NEK začeti z vsemi postopki pridobivanja družbene sprejemljivosti ter omogočiti prebivalcem sodelovanje skladno z določili Aarhuške in ESPOO konvencije ter Direktivami EURATOM-a.
Predstavniki NEK so na lokalni predstavitvi bodočih projektov v NEK zapisali, da niti CPVO niti PVO v tem primeru ni potreben, saj ne gre niti za spremembo DPN, niti za preseganje omejitev iz Uredbe in se bo objekt lahko izgradil samo po Zakonu o gradnji objektov. Poudarjajo, da zaradi tega tudi ni potrebna nobena presoja vplivov na okolje. Trditve iz NEK se ne skladajo z besedilom veljavne ReNPROG 2016-2025, katera govori izključno o suhem skladišču in z nobeno besedo ne omenja, da gre za varnostno razgradnjo. Prav tako se NEK opira na besedilo Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji, ki govori,da je jedrski objekt tudi več jedrskih objektov skupaj, ki so umeščeni na geografsko zaokroženem območju. S tem priznavajo, da je suho skladišče jedrski objekt znotraj NEK na tem geografsko zaokroženem območju in da se lahko umešča brez Državnega prostorskega načrta.
O tem govorijo tudi naslednjimi zakonskimi predpisi:
a. V Zakonu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v 3. členu, kjer so navedeni pojmi, je v točki 24 zapisan kot definicija, da je jedrski objekt tudi »objekt za skladiščenje, predelavo, obdelavo ali odlaganje jedrskega goriva ali visoko radioaktivnih odpadkov«. V 64. členu pa je zapisano, da se jedrski objekt načrtuje z Državnim prostorskim načrtom.
b. Pravilnik o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom v 3. členu govori o tem, da je skladišče jedrski objekt, v katerem se za določeno časovno obdobje skladiščijo RAO ali izrabljeno gorivo, ter v 6. členu, da način shranjevanja RAO in izrabljenega jedrskega goriva opredeljuje Program ravnanja.
c. Zakon o umeščanju objektov državnega pomena v prostor definira prostorske ureditve državnega pomena, med katere spada tudi jedrski objekt, katerega je potrebno umestiti z DPN, izdelati celovito presojo vplivov na okolje, študije variant pri katerih je potrebno upoštevati tudi vidik sprejemljivosti v lokalnem okolju in obvestiti zainteresirane občine s študijami variant.
d. Trenutno veljavni občinski Odlok o ureditvenem načrtu NEK ne omogoča umeščanje suhega skladišča izrabljenega jedrskega goriva ( gorivnih palic iz reaktorja) na območje NEK.
e. Zakon o varstvu okolja v 13. členu izrecno poudarja načelo javnosti – javnost ima pravico sodelovati pri pripravi dokumentov, dajati pripombe v postopkih izdelave planov in programov ter pri izdajanju pravnih aktov. Prav tako zahteva celovito presojo vplivov na okolje in presojo čezmejnih vplivov na okolje.
f. In nenazadnje tudi še vedno veljavni Program razgradnje NEK iz leta 2004, ki predvideva zaprtje NEK leta 2023, suho skladiščenje se predvideva šele po zaprtju NEK, gorivne palice se morajo še 7 let po zaprtju hladiti v bazenu, potem pa je predvideno do 40 letno shranjevanje v suhem skladišču (2065-2070) in na koncu predvidena rešitev v globinsko odlaganje ali prodajo. Program govori tudi o tem, da je skladišče lahko na lokaciji NEK, lahko pa tudi nekje drugje in opozarja na največji problem suhega skladiščenja – družbeno sprejemljivost v okolju in prostorski problem obdelave palic znotraj NEK, ter način in neizkušenost pri prenosu palic iz bazena v suho skladišče
Iz predstavitev odgovornih in pristojnih ter veljavne zakonodaje lahko zaključimo torej, da je lokacija že izbrana (znotraj NEK), da ne smatrajo tega kot nov jedrski objekt, da je izvajalec gradnje že izbran in da ne nameravajo izvesti širše javne razprave, presoje vplivov na okolje in objekt praktično izgraditi samo s spremembo občinskega odloka ter gradbenim dovoljenjem. Po našem mnenju je tak postopek nesprejemljiv, v nasprotju s slovensko zakonodajo in podpisanimi mednarodnimi sporazumi in konvencijami (Aarhuška, ESPOO) in Direktivami (EURATOM) in popolno ignoriranje lokalne skupnosti, prebivalcev in ostale javnosti.
Iz tega razloga vas pozivamo, da čim prej , še v tem poletju pri vas izvedemo skupni sestanek odgovornih na ministrstvih in še zainteresiranih nevladnih organizacij, na katerem bi vam predstavili naše stališče v zvezi s temi aktivnostmi," je še zapisano v pismo ZEG in PJLP Krško.