Slovenska filantropija je v okviru niza pogovorov »Odpiramo aktualne teme«, prejšnji teden pripravila skupaj s Hišo sadeži družbe Črnomelj okroglo mizo z naslovom »Pogovarjajmo se o migracijah«, ki jo je povezovala izvršna direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak.
Pri svojem delu se vsak dan srečujejo z ljudmi, ki jih migracije begajo. Prebivalci ob meji ostajajo brez ustreznih odgovorov pristojnih služb na vprašanja glede migracij in so pri spopadanju z neurejenimi razmerami prepuščeni lastni presoji.
A po mnenju Slovenske filantropije, je ob pojavu ilegalnih prehodov meje prepuščanje urejanja razmer lastnikom zemljišč in prebivalcem ob meji, neprimeren odziv vlade. Ker so v Slovenski filantropiji prepričani, da je o težavah potrebno spregovoriti, so pripravili okroglo mizo, na kateri so prebivalci ob meji in predstavniki ustanov nanizali številne izkušnje.
Kot so povedali ljudje, ki živijo tik ob šengenski meji, se počutijo veliko bolj varne, ker jih pogosto obiskujeta policija in vojska, ki nadzirata mejo. Vendar pa ne policisti ne vojaki ne ograja prehodov ne morejo povsem preprečiti. Kot je dejala Štefanija Špehar z Brega pri Sinjem Vrhu, ki je s 87 leti – rojstni dan praznuje prav danes – gotovo naša najstarejša varuhinja meje, prav pri hiši tik ob Kolpi, v kateri živi z možem, pogosto prehajajo mejo ilegalni migranti. O svojih opažanjih redno javlja policiji, ki se hitro odziva.
Marko Mravinec iz krajevne skupnosti Vinica je povedal, da se migranti izogibajo večjih naselij, domačini pa niso dobili nobenih napotkov, kako naj ravnajo, če bi se srečali z njimi. Prav tokratna okrogla miza je bila prva o tej temi. Peter Madronič iz Lovske družine Sinji Vrh in predsednik krajevne skupnosti Sinji Vrh Ivan Žalec sta opozorila predvsem na nesnago, ki jo ilegalni migranti puščajo za seboj, a tudi na škodo, ki jo povzročajo z vlamljanjem. V zadnjem času so ukradli tudi kar nekaj avtomobilov.
Direktor Komunale Črnomelj Samo Kavčič je povedal, da smeti, ki jih puščajo za seboj nezakoniti prestopniki meje, komunalci lahko pospravijo, če dobijo naročilo in s tem tudi plačnika. Tako so lani v treh dneh pobrali v naravi 6,5 m3 smeti, predvsem mokrih oblačil. Ana Avguštin s Centra za socialno delo Črnomelj je povedala, da so njihovi predstavniki udeleženi pri razgovorih na policiji, če gre za mladoletne migrante brez spremstva. Prav tako tudi predstavniki metliškega Centra za socialno delo, kjer pa jih je, kot je dejala Maja Brinc, malo, zato se zgodi, da so na račun migrantov za njihove storitve prikrajšani domačini.
Katja Pezdirc iz Zdravstvenega doma Črnomelj pa je opozorila na problem, da zaradi migrantov kličejo urgentno ekipo na teren, a doslej se je še vedno izkazalo, da jim ni bilo nič, ampak so z lažnim prikazovanjem poškodb ali bolečin želeli doseči, da jih ne bi vrnili na Hrvaško. Urgentna ekipa pa je bila zaradi posredovanja okrnjena. Enake izkušnje imajo po besedah Tonija Štublerja tudi v Zdravstvenem domu Metlika.
Sicer pa so razpravljavci menili, da bi morala država, še bolj pa EU, poskrbeti, da bi imele vasi ob meji javno razsvetljavo ter primerne ceste. Vaške poti že tako in tako niso v najboljšem stanju, policisti in vojaki pa jih s svojimi vozili ob varovanju meje še bolj uničujejo. Franci Zlatar iz Slovenske filantropije je dejal, da ima EU precej denarja za migracije, zato naj prebivalci zahtevajo, da jim iz evropskega sklada pokrijejo stroške za ureditev infrastrukture ob meji.