Prebivalci vasi, ki so se navezovali na stari in podrti leseni most preko Krke v Mršeči vasi v šentjernejski občini, so se na nedeljskem neformalnem referendumu odločili za njegovo novo postavitev v betonski različici.
Z odločitvijo za dražjo obliko pa se je njegova gradnja v občini, ki za kaj takega nima denarja, odmaknila za najmanj šest let.Šentjernejski župan Radko Luzar je povedal, da je 90 volilnih upravičencev glasovalo za dvosmerno in betonsko obliko mostu, ki naj bi stala približno 1,2 milijona evrov, 27 pa jih je bilo za postavitev lesenega mosta po starem vzoru.
Pri leseni obliki gre tudi za cenejšo, na približno 370.000 evrov ocenjeno inačico, ki bi si jo dokaj zadolžena Občina Šentjernej ob približno 100.000 evrih podpore obrambnega ministrstva lahko privoščila in most postavila že prihodnje leto, je poudaril.
Župan je dodal, da se je glede na vrednost investicije gradnja betonskega mosta tako odmaknila vsaj do leta 2022, ko bo občina odplačala del svojih dolgov, okoličani nekdanjega mostu pa se bodo morali do izgradnje novega še naprej voziti po vojaškem pontonskem mostu. Sicer pa gradnjo novega objekta, če se bodo zanj odločili tudi občinski svetniki, predvideva šele po preteku svojega mandata.
Glede nadomestnega, železnega vojaškega pontonskega mosta v Mršeči vasi je pojasnil, da ta ostaja še naprej. Bo pa tega Slovenska vojska, če bo za to potreba, od tam odpeljala in ga nato, ko drugje ne bo več potreben, vrnila v Mršečo vas. Medtem ko nadomestnega mosta tam ne bo, pa se bodo morali okoličani na svoja polja in po drugih opravkih pač morali voziti po daljši poti, je še povedal Luzar.
Stari leseni most preko Krke v Mršeči vasi pri Šentjerneju so zaradi dotrajanosti februarja predlani zaprli in nato nadomestili z začasnim vojaškim mostom. Pred tem so ga večkrat prenovili, najbolj pa je njegove osrednje stebre poškodovalo drevesno plavje, ki ga je narasla Krka nanesla ob poplavah leta 2010.
Ob njegovem predhodniku je v času svojega službovanja na Šentjernejskem polju in v Kostanjevici na Krki svoje prve poskuse opravljal izumitelj Josef Ressel (1795-1857). Šentjernejsko kulturno etnološko društvo Gallus Bartholomaeus pa je na mostu v Mršeči vasi pred nekaj leti postavilo skulpturo z dvojnikom njegovega izvirnega ladijskega vijaka.