Koordinator mednarodnega projekta, katerega zaključna konferenca je bila včeraj, je bil Center za izobraževanje in kulturo Trebnje, ki je projekt v praksi pilotno izvedel z Upravo Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij v Prevzgojnem domu Radeče, s petimi mladostniki, starimi od 14 do 23 let.
»Vsako srečanje je bilo pravzaprav samostojen projekt, delavnica, v kateri so mladostniki prevzeli dejavno vlogo pri razvoju posameznih spretnosti, reševanju problemov, ustvarjanju znanja in grajenju napredka. Tako so počasi spreminjali svojo samopodobo, gradili lastno vrednost in si večali samozavest. Po vsaki dejavnosti so z mentorjem in drugimi sodelujočimi odraslimi premislili, ovrednotili in posplošili izkušnjo. Ponosni smo, da po neuradnih informacijah eden od udeležencev, ki je bil odpuščen tri mesece po zaključku programa, živi urejeno in izpolnjuje začrtan program reintegracije v družbo,« je povedala vodja evropskega projekta Sabina Tori Selan.
CIK Trebnje je s partnerji (Skupnost centrov za socialno delo Slovenije, Mednarodno združenje za kazensko in forenzično psihologijo iz Belgije, Univerza iz Malte, Ministrstvo za pravosodje in ustavo iz Bremna v Nemčiji ter zapor Baia Mare iz Romunije) projekt razvijalo tri leta. »Na Centru za izobraževanje in kulturo Trebnje vedno iščemo različne možnosti za financiranje programov, za katere vemo, da imajo pozitivne učinke na lokalno skupnost. In ta projekt je bil eden izmed takih. Zato je naša želja, da se program v takšni ali izboljšani različici izvaja tudi v prihodnosti,« je ob zaključku povedala direktorica CIK Trebnje, Patricija Pavlič.
O projektu
Prvi korak v projektu je bila priprava teoretičnih izhodišč vključujočega pristopa k rehabilitaciji in izobraževanju obsojencev (vodilna pri pripravi Univerzi na Malti).
V nadaljevanju so razvili smernice za izvajanje novega pristopa, kjer sta bila vodilna partnerja Skupnost centrov za socialno delo Slovenije in Mednarodno združenje za kazensko in forenzično psihologijo. Pristop je zasnovan projektno in temelji na izkustvenem in sodelovalnem učenju, na načelih pozitivne kriminologije in spoznanjih sistemske teorije. Vsebine so povezane z življenjem in izkušnjami mladih, teme so družina, različne kulture, medosebno sporazumevanje, osebna rast, delo, zaslužek in ravnaje z denarjem, zdravje, zastavljanje in doseganje ciljev.
V vseh štirih državah so nato oblikovali in izvedli pilotne programe. Dejavnosti so temeljile na skupinski obliki dela in sodelovalnega učenja, pri tem pa so izvajalci upoštevali individualni interes mladostnikov ob hkratnem sledenju zastavljenim ciljem programa. Popolnoma različni programi, katerim so bili skupni kreativnost, vključevanje in sodelovanje, ki so jih izvedli v vsaki izmed štirih držav, sledijo istemu cilju projekta – vključujočemu pristopu, temelječemu na načelih pozitivne kriminologije in spoznanjih sistemske teorije. Na eni strani so pri mladih zapornikih s pomočjo strokovnjakov razvijali socialne veščine, spodbujali aktivno državljanstvo, krepili vrednote in se trudili za dviganje njihove samozavesti, na drugi strani pa so v aktivnosti vključevali za posameznega zapornika pomembne odrasle, strokovne delavce zapora in nekatere vzornike.
Skoraj 600 tisoč evrov vreden projekt, ki ga je 80-odstotno sofinancirala Evropska skupnost iz programa Erasmus+ Social inclusion and common values: the contribution in the field of education and training, se zaključuje, pripravljena so tudi priporočila za vpeljavo modela v različne zaporske sisteme po Evropi, pri čemer so sodelovali vsi partnerji, vodilni partner pa je bilo Ministrstvo za pravosodje in ustavo iz Bremna. V razširjanju rezultatov projekta se je aktivno vključila tudi mednarodna mreža strokovnjakov s področja kazenskega pravosodja z Nizozemske (International Corrections and Prison Association).
Zaključne konference se je večina projektnih partnerjev udeležila v živo, zaradi snežnih razmer, ki so Evropo zajele konec tedna, nekateri tudi prek spleta. Na včerajšnjem dogodku so bili tudi predstavniki slovenskih centrov za socialno delo, zaposleni z Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij in predstavniki nevladnih organizacij, ki se z različnimi aktivnosti vključujejo v programe resocializacije mlajših oseb.
Galerija
