V povprečju le približno desetina otrok iz romskih družin v jugovzhodnem delu Slovenije doseže osnovnošolsko izobrazbo.
Zagovornik načela enakosti je izdal posebno poročilo z naslovom »Izzivi pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok in mladostnikov«. V njem predstavlja razloge, zakaj ti otroci in mladostniki kljub dobrim nameram in številnim izvedenim ukrepom še zdaleč ne dosegajo primerljive izobrazbene ravni in šolskega uspeha kot drugi šolarji. Na podlagi ugotovitev je izoblikoval 19 priporočil za izboljšanje stanja.
Romski otroci in mladostniki imajo v primerjavi z vrstniki, ki niso Romi, veliko večje tveganje, da bodo kot odrasli živeli v revščini, izključeni iz dela in družbe. Položaj si težko izboljšajo zaradi prepleta več različnih dejavnikov, med katerimi so tudi taki, na katere nimajo vpliva. Vključitev v izobraževanje je izjemno pomembna za izhod iz tega začaranega kroga. Višja raven izobrazbe izboljša možnosti zaposlitve, obiskovanje pouka skupaj z drugimi pa že pomeni tudi več stika in sodelovanja s širšo skupnostjo, omogoča osebnostni razvoj in krepi občutek pripadnosti družbi.
Država na področju vzgoje in izobraževanja izvaja oziroma financira različne dejavnosti za otroke iz romskih družin, a so ti pri šolanju še vedno izrazito manj uspešni od drugih vrstnikov, še posebej v jugovzhodnem delu države. Tam 85 odstotkov romskih učencev osnovne šole ne zaključi.
Zagovornik je proučil, zakaj je tako in kaj bi bilo treba narediti, da bi stanje izboljšali. Pri tem je upošteval tudi stališča iz romske skupnosti, ki jih je pridobil s poglobljenimi intervjuji, in spoznanja javnih in nevladnih organizacij, ki delujejo na področju vzgoje in izobraževanja Romov.
Kot ugotavlja v posebnem poročilu, k takšnemu stanju pomembno prispeva to, da romski otroci pred začetkom osnovnošolskega izobraževanja večinoma niso vključeni v organizirane predšolske programe. Predšolska vzgoja namreč ni obvezna, romski starši pa vrtcem kot institucijam v veliki meri tudi ne zaupajo in za varstvo najmlajših praviloma raje poskrbijo sami. Otroci iz romskih naselij, kjer doma govorijo materni jezik in se slovenščina ne govori, se komaj v osnovi šoli zares srečajo s slovenskim jezikom. Prvič se tudi srečajo z ustrojem delovanja izobraževalnih ustanov. Takšen preskok je za mnoge prevelik zalogaj. Znajdejo se v izjemno težkem položaju, ki ga lahko še dodatno poslabšajo zbadljivke, izključevanje ali nerazumevanje vrstnikov in njihovih staršev. Šola je zato pogosto okolje, v katerem se ne počutijo sprejeti in spoštovani.
Raziskave kažejo, da nekateri romski starši želijo svoje otroke pred temi pojavi zaščititi tako, da jih ne spodbujajo k obiskovanju šole. Iz podatkov izhaja, da o poteku izobraževanja tudi premalo vejo in pridobivanju izobrazbe ne pripisujejo pomembne vloge pri izboljševanju življenjskih razmer oziroma izhodu iz revščine in socialne izključenosti. Po drugi strani pa tudi tisti starši, ki si želijo, da bi bil njihov otrok uspešen v šoli, nimajo vedno potrebnih znanj, izkušenj in možnosti, da bi ga lahko pri tem kakovostno podprli. Na zmožnosti romskih otrok pri izobraževanju negativno vpliva tudi to, v kakšnih pogojih živijo. V delih države, kjer so bivalni pogoji romskih družin boljši, sta vključenost in uspešnost romskih otrok pri izobraževanju večji.
»Stanje na področju vzgoje in izobraževanja romskih otrok in mladostnikov se ne izboljšuje tudi zato, ker država ne meri učinkovitosti svojih ukrepov. To je ključno, da bi vedeli, kateri ukrepi so uspešni, kateri pa ne. Med priporočili, ki jih dajemo pristojnim, je zato vnovič tudi, naj čimprej začnejo zbirati in analizirati podatke o učnem napredku te skupine otrok,« pravi zagovornik Miha Lobnik.
»Predlagamo tudi večji poudarek učenju slovenščine, ki naj bo tem otrokom na voljo brezplačno že pred vstopom v osnovno šolo. Med drugim predlagamo ukrepe za večjo vključenost romskih otrok v vrtce tudi izven romskih naselij in za okrepitev vloge romskih pomočnikov, ki so se izkazali za dober in priljubljen ukrep. Svetu romske skupnosti pa priporočamo aktivno sodelovanje pri ozaveščanju o pomenu izobraževanja,« še dodaja zagovornik.
Lobnik ob tem izpostavlja, da je v Sloveniji strpnost do Romov od leta 2020 do danes upadla in da je najnižja prav v jugovzhodnem delu države, kjer imajo romski otroci že zdaj največ težav pri pridobivanju izobrazbe. »Strpnost do manjšine pa je povezana tudi z vprašanjem občutka varnosti večine. Izboljšanja stanja na področju vzgoje in izobraževanja romskih otrok in mladostnikov zato ni mogoče misliti brez zagotovitve varnosti za vse ostale prebivalce, ki živijo z Romi. Slišati je treba njihove večkrat izpovedane skrbi in stiske. Uvesti je treba rešitve za povečanje njihovega občutka varnosti in odpravo občutka zapostavljenosti,« še opozarja.
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik obžaluje nedavno tragično smrt žrtve nasilja v Novem mestu. »Kar se je zgodilo, je pretresljiv in žalosten opomnik o tem, kako nujno je drugačno delovanje države in skupnosti za varno sobivanje vseh na tem območju.«
Posebno poročilo je objavljeno na spletni strani Zagovornika na naslovu https://zagovornik.si/izdelki-zagovornika/posebna-porocila/.