V začetku pomladi, ko nastopijo višje temperature in se zemlja dovolj ogreje, se začne obdobje množične selitve dvoživk. Ker živali pri tem prečkajo tudi ceste, morajo biti vozniki v naslednjih nekaj tednih previdni, da jih ne povozijo, še posebej v večernem času. Živalim bodo na poti znova pomagali prostovoljci, a letos v manjšem številu.
"Žabe in druge dvoživke se selijo iz njihovih prezimovališč v mrestišča. Da bi jih med prehodom zaščitili, postavimo ob ceste varovalne ograje, na najbolj obremenjenih točkah pa živalim pomagajo čez cesto tudi prostovoljci," je za STA povedala Mojca Vek iz Herpetološkega društva, ki prireja takšno akcijo na Večni poti v Ljubljani.
Podobne akcije bodo potekale tudi drugod po Sloveniji, a letos zaradi preprečevanja širjenja novega koronavirusa ne bodo v množični obliki. "Prostovoljci bomo še vedno prenašali žabe čez cesto, niso pa akcije toliko odprte za javnost kot pretekla leta," je dodala.
Med napovedanimi akcijami je tista v Mariboru pri Treh ribnikih, za katero je občinska služba varstva okolja nabavila posebno varovalno ograjo, ki ob kritičnih predelih ob cesti preprečuje dvoživkam, da bi skočile na cesto. Komunalno podjetje Snaga pa bo očistilo dva podhoda pod cesto, ki sta bila vzpostavljena za varno prehajanje dvoživk pod cesto.
V lanski akciji so študentje v času akcije na tej črni točki našteli 1057 dvoživk, med temi je bilo povoženih okoli 14 odstotkov. "Iz tega podatka lahko sklepamo, da je ograja, ki dvoživkam preprečuje prečkanje ceste in jih usmerja v varne prehode, dobra naložba in da je bila akcija uspešna," ocenjujejo na mariborski občini.
Vekova poudarja, da so dolgoročna rešitev le podhodi pod cestami. "S prostovoljskimi akcijami lahko pomagamo, da ni situacija še slabša. Da bi odpravili črne točke, pa so potrebni podhodi z usmerjevalniki za žabe," je dejala.
V skupino ogroženih in zato zavarovanih dvoživk poleg vsem poznanih zelenih žab v Sloveniji sodijo tudi navadna krastača ter sekulja in rosnica kot predstavnici rjavih žab.
