Z aprilom se zaključuje projekt Soro - Sodelovanje za zdravje Romov, ki je potekal na območju Novega mesta in Kočevja. Rezultate projekta so danes predstavili v Ljubljani, pri čemer so poudarili, da so pozitivni premiki že vidni, a je za trajne uspehe na tem področju treba vztrajno, dolgotrajno delo, pa tudi nekatere sistemske spremembe.
Kot je pojasnila Maja Rupnik z Ljudske univerze Kočevje, na območju Novega mesta in Kočevja živi nekaj več kot 1400 Romov. Številni bivajo v manj ustreznih pogojih in so izpostavljeni večjemu tveganju za zdravje.S projektom so med drugim želeli povečati ozaveščenost romske populacije na področju zdravja in udeležbo Romov v preventivnih programih. Ker so ugotavljali pomanjkljivo sodelovanje t. i. javnih institucij, ki se ukvarjajo z Romi, so k sodelovanju povabili več partnerjev, tudi novomeško in kočevsko občino ter oba zdravstvena domova.
V programu usposabljanja strokovnih delavcev, ki se srečujejo z Romi na različnih področjih svojega dela, in usposabljanja romskih koordinatorjev je sodeloval Razvojno izobraževalni center (RIC) Novo mesto. Partner v projektu, ki je potekal od februarja lani in se bo sklenil z aprilom, pa je bilo tudi Romsko društvo Romano Veseli.
Kot je pojasnila vodja projekta Julija Škarabot Plesničar z Ljudske univerze Kočevje, so razvili pet preventivnih programov, eden od njih je bil namenjen usposabljanju zdravstvenih delavcev in strokovne javnosti, ostali večinoma romski populaciji.
Med drugim so v romskih naseljih promovirali zelenjavne vrtove, zdravstvene ekipe so v naseljih obiskale Rome, zdravstveno osebje pa jih je povabilo, da obiščejo zdravstveni dom, si izberejo osebnega zdravnika, zobozdravnika, pediatra, okulista, ginekologa...
Kot je dejala direktorica Zdravstvenega doma Kočevje Andreja Rako, je projekt potekal premalo časa, da bi se lahko pokazali dolgotrajni učinki, so pa prvi premiki že vidni. Na vsaj osnovno cepljenje so na primer pripeljali tudi otroke iz družin, kjer sicer prej zavest o cepljenju ni bila tako prisotna.
Pri obisku dežurne službe pa opažajo, da so starši že bolj vešči, da otroku predhodno zmerijo temperaturo, opazujejo njegovo stanje in lahko zdravniku povedo določene podatke, ki so mu v pomoč. Prepričana je, da bi z vztrajnim, dolgotrajnim delom in specifičnimi ekipami dosegli tudi trajne uspehe na tem področju.
Na pomen dolgoročnega dela sta opozorili tudi Meta Gašperšič iz RIC Novo mesto in Mateja Jerič z novomeške občine. V okviru projekta so namreč izobrazili 12 romskih koordinatorjev, katerih naloga je skrb za boljšo povezanost strokovnih služb in Romov, vendar pa si želijo, da bi se našla sistemska rešitev za njihovo financiranje.
Kot je napovedala Jeričeva, bodo spodbudili pristojne na ministrstvih, da bi romskega koordinatorja umestili v katalog delovnih mest, projektno financiranje oziroma financiranje prek javnih del, kot to rešujejo sedaj, namreč ne omogoča stalnega koordinatorja.
Kot je dejala romska koordinatorka Petra Majer, so romski koordinatorji povezava med romsko populacijo in institucijami. Vključeni so v spodbujanje, motiviranje Romov, da se vključijo v zdravstveni sistem, pri čemer si morajo pridobiti njihovo zaupanje, kar pa je "pot na dolgi rok". So pa tudi povezava med romsko populacijo in različnimi institucijami.
V okviru projekta so sicer ustanovili tudi Regijski svet za zdravje Romov, sestavljen iz predstavnikov občin, zdravstvenih domov, centrov za socialno delo, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in romskega društva. Ena od pobud pa je po besedah Jeričeve tudi povečanje pavšala, ki ga zdravstvenim domovom namenja zdravstvena zavarovalnica, in sicer posebej za izvajanje zdravstvene preventive za Rome.