Praznik situl, četrti po vrsti, predstavlja dogodek, prežet z dolenjsko kulturno in naravno dediščino, ki jo dopolnjuje nov, urbani pogled. Festival železnodobnega življenja in kulinarike je potekal v Novem mestu, na Glavnem trgu v soboto, 29. junija. Na ogled so bile različne starodavne obrti, kulinarične delavnice za odrasle in otroke, animacije različnih borilnih veščin ter izbrana ponudba hrane in pijače.
Osrednji dogodek je bil odhod trgovske karavane iz knežjega mesta. Prikazana so bila takratna oblačila in oprema, mistična glasba, ples in utrip železnodobnega življenja.
Praznovanje je obogatilo strokovno vodstvo po bogati arheološki dediščini, ki jo hrani Dolenjski muzej Novo mesto, in večerni koncert glasbe s pridihom železnodobnega časa.
Med najpomembnejše najdbe časa starejše železne dobe, ko se v Sredozemlju izoblikujeta evropska civilizacija in kultura, sodijo bronaste, figuralno okrašene situle. Prav iz Novega mesta izvira skoraj četrtina vseh doslej znanih. Zato po teh izrednih umetniških stvaritvah železne dobe Novo mesto poimenujemo mesto situl. Situle so bronaste posode za shranjevanje in serviranje pijač. Izdelane so iz tanke, sijoče kovine in okrašene z mitskimi in herojskimi prizori. Bogata in živopisna situlska pripoved dopolnjuje naše vedenje o življenju socialno močno razslojene prazgodovinske družbe, saj v tem času ne poznamo pisave. Vrhnji sloj, elito tega časa, so predstavljali imenitni posamezniki, ki so v svojih rokah združevali politično, vojaško, ekonomsko, duhovno in socialno moč. Bogato okrašene bronaste situle so uporabljali kot prestižno namizno in protokolarno posodje. Iz njih so gostom na praznovanjih stregli dragocena opojna vina.
Slikovna situlska pripoved je dopolnjevala življenjske zgodbe pokojnikov, sočasno pa jih je povezovala s heroji in bogovi grško-etruščanskega sveta, ki je mitološko tvoril enoten evropski prostor. Omikan grški »svet« je srednjeevropskim »barbarom«, kot so jih imenovali tedanji grški pisci, predstavljal ideal in svetel zgled, ki so ga poizkušali po najboljših močeh posnemati, se z njim povezovati in poenotiti.
Situlski spomeniki Novega mesta nedvomno sodijo v zakladnico svetovne kulturne dediščine in so nepogrešljiv prispevek Dolenjske pri oblikovanju skupnega evropskega kulturnega prostora.
