V Knjižnici Mirana Jarca so odprli Cesarjevo knjižnico.
Ob letošnji 170. obletnici krstne uprizoritve Linhartove komedije »Ta veseli dan ali Matiček se ženi« v Novem mestu so v Knjižnici Mirana Jarca pripravili zanimivo zgodbo iz gledališkega sveta. Iz arhivov pozabe so obudili spomin na še enega žlahtnega komedijanta, Janeza Cesarja (1896-1965), dolenjskega rojaka in Prešernovega nagrajenca, ki sta mu bili v zibko položeni dve veliki ljubezni - do odrskih desk in do knjige.
Včeraj so tako odprli Cesarjevo sobo z njegovo bogato knjižnico, ki šteje približno sedem tisoč knjig in ki skupaj z ostalo njegovo zapuščino tam domuje že skoraj petdeset let. Posodobljena in prenovljena je v nedokončanih prostorih domoznanskega oddelka zdaj na voljo uporabnikom in tudi obiskovalcem kulturnih znamenitosti Novega mesta in Dolenjske.
Skupaj z gosti so se na krajši slovesnosti v Trdinovi čitalnici v novomeški osrednji knjižnici včeraj spomnili življenjske in poklicne poti tega slovenskega igralca, njegovih najvidnejših igralskih dosežkov ter vloge in pomena knjige v njegovem življenju.
»Za Cesarja je torišče njegovega življenja teater in to samo slovenski teater. Vendar ima kot vsakdo, ki je zaljubljen v svoj poklic, tudi Cesar nekaj, kar mu služi za oddih in počitek. To je knjiga, slovenska knjiga. Sleherna slovenska knjiga, ki izide na našem knjižnem trgu, naj bo cenena ali luksuzna, najde prostor v njegovih omarah …Tako raste z razvojem njegove tvornosti tudi duhovni zaklad na njegovih policah,« je v gledališkem listu davnega leta 1946 zapisal slovenski gledališki režiser, igralec, pedagog in publicist Osip Šest.
V oddaji S Krko naokoli o Janezu Cesarju
Galerija
