Začenja se nacionalna preventivna akcija za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola.
Danes se začenja druga letošnja nacionalna preventivna akcija za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu, ki bo potekala do 14. novembra.
Zloraba alkohola je do 15. oktobra letos botrovala 1.104 prometnim nesrečam, 546 telesnim poškodbam in 25 smrtnim žrtvam. V prvih petih mesecih letošnjega leta (1. 1. – 31. 5.) je zaradi vinjenih povzročiteljev umrlo 7 oseb, v naslednjih štirih mesecih in pol (1. 6. -15. 10.) pa kar 18. Povprečna stopnja med vsemi alkoholiziranimi povzročitelji prometnih nesreč letos zanaša 1,42 promila, lani pa 1,40 promila. Vsi povzročitelji smrtnih prometnih nesreč so bili moški, izstopajo povzročitelji od 25-34 in od 45-54 let, vozniki osebnih avtomobilov in motornih koles.
Med vzroki za nastanek smrtnih prometnih nesreč pri alkoholiziranih povzročiteljih prednjačita neprilagojena hitrost (13 umrlih) in nepravilna stran/smer vožnje (9 umrlih). Slovenci in Slovenke smo po porabi alkohola še vedno visoko nad evropskim povprečjem. Na leto prebivalec, starejši od 15 let, v povprečju popije 11 litrov čistega alkohola. Letos sta dve smrtni žrtvi v prometu povzročila tudi vinjena mladostnika v starosti 15-17 let.
Agencija za varnost prometa in Policija znova opozarjata, da se alkohol in udeležba v prometu povsem izključujeta. Neodgovorno in nepremišljeno vedenje zaradi pitja alkohola prinaša težke posledice. Alkohol ni »kriv« za prometno nesrečo. Odgovoren je človek, ki se alkoholiziran usede za volan in nesrečo povzroči. Vsako dvanajsto prometno nesrečo in vsako tretjo prometno nesrečo s smrtnim izidom povzročijo alkoholizirani udeleženci v prometu. V tem času poteka tudi tradicionalna akcija Slovenija piha 0,0, ki se zaključi 27. novembra s tradicionalnim koncertom Policijskega orkestra z gostom Tilnom Artačem.
Pričakujte povečan nadzor Policije
Policisti bodo v času nacionalne preventivne akcije izvajali nadzor nad psihofizičnim stanjem udeležencev v cestnem prometu. Nadzor je usmerjen v preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola. Poleg tega bo vsaka policijska uprava glede na problematiko na svojem območju izvedla vsaj en poostren nadzor, v katerem bo sodelovalo večje število patrulj, ki bodo opravile preizkus alkoholiziranosti z vsakim udeležencem, ki bo pripeljal mimo. Policija bo v okviru opisanih aktivnosti sodelovala tudi v projektu Ministrstva za zdravje Slovenija piha 0,0. Policisti bodo vsakemu udeležencu cestnega prometa, ki bo napihal 0,0, podelili preventivni letak, ki bo hkrati tudi vstopnica za koncert Policijskega orkestra.
Alkohol, hitrost in nepravilna stran/smer vožnje so usodna kombinacija
Med vzroki za nastanek smrtnih prometnih nesreč pri alkoholiziranih povzročiteljih prednjačita neprilagojena hitrost (13 umrlih) in nepravilna stran/smer vožnje (9 umrlih). Zaradi teh dveh vzrokov je bilo zabeleženih kar 88 % vseh smrtnih žrtev (22 umrlih) prometnih nesreč zaradi alkoholiziranega povzročitelja. Največ vinjenih povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč med vozniki osebnih vozil in enoslednih motornih vozil
Od skupaj 25 preminulih, so vozniki osebnih vozil in enoslednih motornih vozil povzročili skupaj 23 smrtnih prometnih nesreč, oziroma kar 92 %. 13 smrtnih prometnih nesreč so povzročili vozniki osebnih vozil, 10 pa vozniki enoslednih motornih vozil (7 motorno kolo, 3 moped). Eno smrtno prometno nesrečo je povzročil voznik tovornega vozila in eno voznik traktorja.
Smrtnih žrtev največ v podravski in osrednjeslovenski statistični regiji
Agencija je podrobneje primerjala podatke o prometnih nesrečah, povzročenih zaradi alkohola v 12 statističnih regijah, na katere je razdeljena Slovenija. Po številu prometnih nesreč, povezanih z alkoholom, negativno izstopajo posavska s statistično 6,88 prometnih nesreč na 10.000 prebivalcev, jugovzhodna Slovenija s statistično 6,53 prometnih nesreč na 10.000 prebivalcev, obalno-kraška s statistično 6,43 prometne nesreče na 10.000 prebivalcev in savinjska statistična regija s statistično 6,2 prometne nesreče na 10.000 prebivalcev. Po umrlih v prometnih nesrečah, povezanih z alkoholom prednjačita podravska (6 umrlih) in osrednjeslovenska (5 umrlih) statistična regija. Najnižje število, statistično 2,83 prometne nesreče na 10.000 prebivalcev so zabeležili v koroški statistični regiji. Spodbudni podatki prihajajo iz primorsko-notranjske, jugovzhodne Slovenije in zasavske statistične regije, kjer ni bilo smrtnih žrtev zaradi alkoholiziranih povzročiteljev.
Alkohol močno vpliva na kritično presojo za varno udeležbo v prometu
Policija in Agencija za varnost prometa svetujeta, da so udeleženci cestnega prometa v prihajajočih mesecih strpni in previdni. Hitrost vožnje naj prilagodijo prometnim in vremenskim razmeram. Dosledno naj upoštevajo cestnoprometne predpise ter se temeljito pripravijo na pot, tudi z ustrezno pripravo vozila. Preverijo naj dela na cesti, morebitne zastoje in uporabijo poti, kjer promet ni tako gost. Če pa vozniki vseeno naletijo na zastoje, naj upoštevajo cestno-prometno signalizacijo in navodila policistov. Vselej naj bodo še posebej pozorni na najbolj ranljive udeležence na cesti. Policija in Agencija za varnost prometa vsem udeležencem v prometu želita varno pot in da bi na vsak cilj prišli srečno.