Strokovnjaki so na novinarski konferenci kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana v sodelovanju z Združenjem slovenskih dermatovenerologov poudarili pomen ustrezne zaščite pred soncem. Posvarili so pred izpostavljanjem UV žarkom, ki ne povzročajo zgolj opeklin, ampak lahko vodijo tudi v bolezni, kot je kožni rak.
Nevarnih ultravioličnih (UV) žarkov ne čutimo, so pa prisotni ves čas, ko je sonce na nebu, je povedala dermatovenerologinja Ana Benedičič. Posebej nevarno je opeklinsko, kratkotročno UV sevanje, ki seže do zemlje. To sevanje lahko povzroči hitro nastale oz. nekaj ur odložene učinke, kot so sončne opekline, po daljšem času pa sončno zagorelost.
"Povzroča tudi odložene učinke, kot je fotostaranje. Še resnejša sprememba so predrakava bolezenska stanja, ki nastanejo zaradi sprememb, ki se kopičijo več let. Tako lahko pride tudi do kožnega raka različnih vrst, med njimi je najbolj znan kožni melanom, ki se ga boji tudi največ ljudi," opozorila. Tveganje za nevarne spremembe pa predstavlja tudi večje število pigmentnih kožnih znamenj.
Benedičičeva je opozorila tudi na napačne informacije glede sonca in tvorbe vitamina D. "Vitamin D nastaja med majem in septembrom, ravno takrat, ko je prisotno opeklinsko UV sevanje. Če je oseba svetle polti, za tvorbo vitamina D potrebuje zgolj trikrat na teden od deset do petnajst minut na soncu. Če smo na soncu več kot uro in pol, se zgodi, da aktivne oblike nastalega vitamina D preidejo v neaktivne, zato postane telo v bistvu bolj dovzetno ravno za pomanjkanje tega vitamina," je poudarila.
Glede na podatke ankete dermatovenerološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana iz 2011 je 88 odstotkov od 553 anketiranih Slovencev vedelo, da lahko UV sevanje povzroči kožnega raka. Leta 2019 je od 550 anketirancev to vedelo 62 odstotkov. Leta 2011 so zgolj štirje odstotki anketiranih odgovorili, da imajo v službenem času možnost zaščite pred soncem, leta 2019 pa je pritrdilno odgovorilo 16 odstotkov.
Obe anketi sta pokazali, da moški večinoma uporabljajo kreme z nižjim zaščitnim faktorjem, medtem ko ženske višjega, je pojasnila predstavnica dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana Tanja Planinšek Ručigaj. Opozorila je tudi na nujnost dobrih in zdravih praks, predvsem za delavce na gradbiščih. "Vsekakor bi morali tisti, ki so prisiljeni delati na prostem, imeti boljše pogoje za zaščito pred soncem," je poudarila.
Blaž Valič z Inštituta za neionizirna sevanja pa je pojasnil, da tekstilne zaščite, kot so različne majice in kape ter ostali kosi oblačil in dodatkov nudijo do petdesetkratno zaščito, kar pomeni, da se čas izpostavljenosti lahko podaljša za petdesetkrat. To je primerljivo s kremo z zaščitnim faktorjem 50. Visoko oz. popolno zaščito nudijo tudi zaščitna očala, korekcijska očala z dioptrijo pa prav tako prepuščajo zelo majhen oz. zanemarljiv del UV sevanja.