Če na potovanjih in počitnicah potrebujemo dostop do interneta, je običajno na voljo ena izmed naslednjih možnosti: uporaba javnega računalnika (cybercafe, knjižnice ipd.), uporaba javno dostopnega brezžičnega omrežja ali uporaba mobilnega interneta.
Predno pa začnemo uporabljati internet, se moramo zavedati morebitnih posledic, saj niso vse možnosti enako varne.
1. Uporaba javnega računalnika
Ker uporabljamo računalnik, ki ni pod našim nadzorom, se moramo zavedati, da je tak računalnik lahko tudi okužen, bodisi namerno ali nenamerno. Uporaba okuženega računalnika pa pomeni, da ima nekdo lahko dostop do vseh podatkov, ki jih vpisujemo, do vseh spletnih strani, ki jih obiščemo, lahko beleži vsako pritisnjeno tipko in gib miške (predstavljajte si, da ob uporabi računalnika nekdo sedi čisto zraven vas in opazuje vsako vašo kretnjo). Pri uporabi javnih računalnikov močno odsvetujemo, da kamorkoli vpisujete svoje osebne podatke in gesla, se prijavljate v elektronski predal, socialna omrežja, dostopate do službenega omrežja ipd. Če bi radi zgolj prebirali novice in spremljali vremensko napoved, pa so tudi javno dostopni računalniki povsem primerna izbira.
2. Uporaba javno dostopnega brezžičnega omrežja (WiFi)
V turističnih krajih ter na letališčih so dostikrat dostopna javna brezžična omrežja, ki so na voljo zastonj (običajno določeno časovno obdobje), ali pa so plačljiva. Ta možnost dostopa je dosti bolj varna od uporabe javno dostopnih računalnikov, saj uporabljamo svoje računalnike oz. pametne mobilne telefone. V tem primeru pa do zlorabe lahko pride pri prenosu podatkov v omrežju. Če brezžična dostopna točka ni dovolj zavarovana (najbolje da predpostavimo, da ni), lahko pride do prestrezanja omrežnega prometa. To pa pomeni, da neznanec lahko spremlja ves naš omrežni promet (predstavljajte si, da se ves omrežni promet med vašim računalnikom v internetom hkrati pošilja tudi na računalnik neznanca na na drugi strani letališke čakalnice). Posebej pazljivi morate biti na t.i. ad-hoc brezžična omrežja, kjer gre ponavadi za brezžično omrežje, ki ga ustvari nekdo na svojem računalniku. V primeru povezave na ad-hoc omrežje se običajno povežete neposredno na brezžični omrežni vmesnik na prenosniku neke tretje osebe. Taka omrežja so ponavadi prikazana z malce drugačno ikono, lahko pa se predstavljajo tudi kot uradna omrežja.
Zavedati pa se moramo, da nekatere spletne storitve uporabljajo varno povezavo zgolj ob prijavi v sistem, torej ko vpišemo uporabniško ime in geslo, po prijavi pa preusmerijo na nešifrirano povezavo. To pa pomeni, da lahko napadalec vseeno dobi dostop do našega profila (običajno s prestrezanjem nešifriranega avtentikacijskega piškotka). Zgolj z uporabo varne povezave tudi po prijavi smo lahko varni pred takimi napadi. Facebook privzeto po prijavi NE uporablja varne povezave, omogoča pa da si to možnost nastavite sami (navodila Varno Facebook brskanje).
Posebej bi opozorili na nevarnost zlorabe, če uporabljate pametni mobilni telefon za branje elektronske pošte ali uporabo socialnih omrežij, in pri tem uporabljate WiFi povezavo. Včasih je namreč dokaj težko ugotoviti, ali neka mobilna aplikacija podatke prenaša preko varne povezave.
Pazljivi bodite tudi na morebitna opozorila glede certifikatov. V primeru, da vam brskalnik ob obisku spletne strani sporoča kakršnekoli težave glede certifikatov, svetujemo, da ne nadaljujete z brskanjem, saj to lahko pomeni tudi napad s prestrezanjem omrežnega prometa.
3. Uporaba mobilnega interneta
Najbolj varna uporaba interneta na poti oz. v tujini je uporaba mobilnega interneta (GSM, GPRS, EDGE, UMTS, HSDPA). Za razliko od ostalih dveh možnosti v praksi še nismo zaznali napadov na tako vrste povezave. Slaba stran pa je, da taka uporaba ni zastonj. Sploh če v tujini uporabljamo mobilni internet preko roaminga (uporabljamo SIM kartico domačega operaterja), nam lahko nastanejo precej visoki stroški. Se pa v dosti državah lahko kupi predplačniško SIM kartico lokalnega mobilnega operaterja, s katero lahko precej zmanjšamo stroške uporabe interneta.
Vepč na: Varni na internetu
