Predsednik republike Borut Pahor in veleposlanica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske Tiffany Sadler sta na Gornjem Suhorju pri Vinici, kjer se je leta 1945 zrušil bombnik z britansko posadko, obeležila dan slovensko-britanskega prijateljstva. Na dogodku so se dotaknili tudi vojne v Ukrajini.
Kot slavnostna govornika sta Pahor in Sadlerjeva poudarila pomen medsebojnega prijateljstva, ki je bilo stkano v najtežjih trenutkih, enako pa je poudaril tudi črnomaljski župan Andrej Kavšek. Del britanske posadke so namreč domačini in slovenski partizani po strmoglavljenju letala rešili pred okupatorji.
Vsi trije govorniki so se dotaknili tudi vojne v Ukrajini in ocenili, da ta poleg vsega slabega in hudega prinaša tudi veliko povezovanja, sočutja in solidarnosti.
Današnji čas, ko se svet po 80 letih spet sooča z vojno na evropskih tleh, "kaže, kako pomembno se je vselej prav postaviti za pravo stvar. Za svojo lastno svobodo," je dejal Pahor in dodal, da gre za napad ruske države na ukrajinsko brez razlogov in brez povoda.
Opozoril je, da gre za tragedijo, za neupravičenost te agresije, na potrebnost sankcij proti Rusiji, zlasti pa na skupno željo, da bi prevladal razum. "Da bi prenehal ogenj in da bi se vsa odprta vprašanja med tema dvema narodoma in državama reševala in rešila po mirni poti. Po diplomatski poti."
Kot je pristavil, zgodovina kaže, da je sicer zmaga na strani tistega, na strani čigar je morala. "Ukrajina pa ima moralno prednost, ker je bila napadena brez povoda in brez razloga, in ker je bila, kljub temu, da je bila napadena, od vsega začetka pripravljena z napadalcem sesti za pogajalsko mizo in po mirni poti rešiti to zapleteno vprašanje."
Pahor je še izrazil željo, da se to zgodi čim prej in da bi vojna terjala manj žrtev, trpljenja in solza, in sicer "zaradi pametne vizionarske odločitve tistih, ki to lahko storijo in jo končajo".
Britanska veleposlanica pa je v govoru med drugim poudarila, da je v ozadju današnjega praznovanja resno vprašanje, pri čemer misli na "Putinovo vojno proti Ukrajini. A tudi vojna je dober primer, tega kako tesno smo povezani v skupnem odzivu," je dodala.
Slovenija in Velika Britanija z grozo obsojata Putinova dejanja. Državi pa delita tudi to, s čimer lahko onesposobita Rusijo. Od sankcij in pobud v okviru mednarodnega kazenskega sodišča do obrambnih vezi v okviru zavezništva Nato. Medsebojno pa državi delita tudi vrednote, "pri čemer misli predvsem na sočutje do ukrajinskih ljudi, saj prebivalci Slovenije in Velike Britanije ukrajinskim beguncem odpirajo svoje domove in srca", je med drugim dejala Sadlerjeva.
Na slovesnosti so prebrali tudi pismo prvega uradnega predstavnika RS v Združenem kraljestvu Keitha Milesa, ki ga je Pahor zaradi njegovega osebnega prispevka k mednarodnemu priznanju Slovenije in zaslug pri vzpostavljanju, razvijanju in krepitvi odnosov med državama dopoldne v Ljubljani v njegovi odsotnosti zaradi bolezni odlikoval z redom za zasluge.
Pahor in njegova gostja sta ob robu dogodka položila tudi venca pred leta 2018 postavljeno spominsko ploščo devetim članom posadke zavezniškega bombnika B 24 Liberator VI, ki je 31. marca 1945 strmoglavil pri Gornjem Suhorju.
Bombnik je sodeloval pri napadu britanskih in ameriških bombnikov na letališča, železniška križišča in tovarne v avstrijskem Gradcu na velikonočno soboto. V nemškem obrambnem protinapadu je bil zadet, dokončno pa ga je z zadetkom v rezervoar z gorivom onesposobil nemški lovec, ki ga je dohitel nekje nad Celjem.
Bombnik se je spremenil v letečo baklo. S padali je izskočilo pet članov posadke, za ostale je bilo prepozno. Strmoglavili so na Puhkovo njivo na Plazu v Beli krajini. Letalo je pri padcu oplazilo bližnjo hišo in jo močno poškodovalo. Štirje padalci, ki so jih našli domačini oz. partizani, so preživeli, peti, ki je bil huje poškodovan, je nato umrl v partizanski bolnišnici. Preživela četverica je 2. aprila 1945 v svojo bazo odletela s partizanskega letališča Krasinec v Beli krajini.
Umrle letalce so cerkveno pokopali v Vojni vasi. Na pogrebu so govorili sovjetski podpolkovnik Bogomolov, ameriški letalski kapetan John Blatnik, britanski podpolkovnik Peter Moore in partizanski major Ante Novak.
Predsednik Pahor in britanski princ Edward sta prvi dan slovensko-britanskega prijateljstva v Gornjem Suhorju obeležila maja 2019.
