V Občini Škocjan, kjer naj bi potekala le dva kilometra sredinskega dela trase ceste tretje razvojne osi, se zavzemajo za njeno najbolj vzhodno inačico, v Občini Šmarješke Toplice, kjer se je že leta 2012 izoblikovala javna iniciativa, pa cesti tretje osi odločno nasprotujejo. V turistično naravnani občini je ne potrebujejo, so opozorili.
Škocjanski župan Jože Kapler je po javni obravnavi z razgrnitvijo študije variant s predlogom najustreznejše izpeljanke sredinskega dela ceste tretje razvojne osi od Celja do Novega mesta, ki sta jo ministrstvi za okolje in prostor ter za infrastrukturo v Škocjanu pripravili v četrtek, za STA povedal, da so predstavnikom ministrstev predlagali, da bi za slaba dva kilometra cestne trase v škocjanski občini upoštevali le najbolj vzhodno možnost.Sicer cesti ne nasprotujejo, svoje pripombe pa bodo posredovali pisno, je še dejal Kapler.
Na kasnejši javni obravnavi v sosednji Občini Šmarješke Toplice pa so se tako krajani kot člani civilne pobude proti cesti tretje razvojne osi in občinski predstavniki izrekli proti tej.
Svetovalec za komunalo, urejanje prostora in varstvo okolja šmarješke občinske uprave Stane Bajuk je za STA povedal, da v turistično naravnani občini, kjer skrbijo za čim bolj neokrnjeno okolje, ceste tretje razvojne osi ne potrebujejo in ji nasprotujejo.
Menijo namreč, da je občina že zdaj cestno dobro povezana z bližnjo dolenjsko avtocesto, svoje pripombe in stališče šmarješkega občinskega sveta pa bodo načrtovalcem omenjene trase posredovali pisno, je še dejal Bajuk.
V Posavju in na Dolenjskem do Novega mesta naj bi po najustreznejši inačici cesto tretje razvojne osi od Radeč speljali do priključka Šentjanž, pri Tržišču naj bi se navezala na cesto Boštanj-Mokronog in se po dolini Tržiškega potoka nadaljevala do priključka Laknice.
Naprej naj bi zavila proti Zburam, pred koncem trase je predviden še priključek Šmarješke Toplice, končali pa naj bi jo z razcepom Otočec oz. s tamkajšnjo navezavo na dolenjsko avtocesto. Na 31,3-kilometrskem odseku Radeče-Otočec predvidevajo en razcep, šest priključkov, štiri predore, 12 viaduktov in en most.
Celotna trasa pretežno novozgrajene dvopasovnice s hitro cesto od Celja do Novega mesta naj bi bila dolga nekaj več kot 57 kilometrov, zanjo je predvidena tudi morebitna širitev v štiripasovnico.
Javne razgrnitve poteka sredinskega dela ceste tretje razvojne osi od Celja do Novega mesta so do zdaj pripravili v Žalcu, Celju, Radečah, Laškem, Mokronogu, Sevnici, Škocjanu in Šmarjeških Toplicah, v torek pa jo pripravljajo še v Novem mestu.
Enomesečna javna razprava sicer poteka do 4. novembra. Gradivo je razgrnjeno tudi na spletni strani ministrstva za okolje in prostor.