V Šentjerneju na Dolenjskem pripravljajo danes osrednji del prireditev Jernejevega oz. tradicionalnega obeleževanja tamkajšnjega občinskega praznika. Najbolj slikovit del praznovanja pričakujejo popoldne, ko se bodo skozi kraj sprehodili in popeljali tisočglava povorka ter kočije oz. udeleženci sočasne prireditve 100 kočij v Šentjerneju.
Šentjernejski podžupan Janez Selak je na nedavni novinarski konferenci povedal, da danes med drugim pripravljajo prireditev ob 20-letnici delovanja Šentjernejske konjenice, na kateri pričakujejo vsaj sto kočij iz vse države in zamejstva.
Prireditev 100 kočij v Šentjernej so sicer pripravili z željo, da bi združili slovenske voznike kočij, jezdece in ljubitelje vpreg. Med povabljenimi kočijami pričakujejo tudi četvero- in šesterovprege, ves dan osrednje prireditve Jernejevega pa do skupaj 6000 obiskovalcev, je napovedal.
Današnje dogajanje, ki sovpada z godovanjem krajevnega oz. farnega zavetnika sv. Jerneja, bodo sicer s tradicionalnim Jernejevim sejmom začeli ob 8. uri, med drugim pripravljajo še kuho županovega golaža, otroško t. i. mini Planico, slavnostno sejo domačih občinskih svetnikov s podelitvijo nagrad najzaslužnejšim občanom, nastop pihalnih orkestrov in večerni zabavni spored.
V nedeljo bodo pripravili še farno žegnanje, praznične in slovesno cerkveno mašo. Sklop prireditev Jernejevo 2019 bodo v petek, 30. avgusta, končali s kinopredstavo na prostem.
V okviru Jernejevega so sicer letos pripravili skupaj več kot 40 društvenih in drugih prireditev. Vse prireditve Jernejevega pa običajno skupaj obišče do 10.000 obiskovalcev, je še navedel Selak.
Prvi podatki o fari sv. Jerneja na Dolenjskem segajo v leto 1249, leta 1995 ustanovljena Občina Šentjernej pa se z več kot 7000 prebivalci uvršča med manjše slovenske občine. V Šentjerneju je med letoma 1546 in 1547 kot župnik služboval Primož Trubar, šentjernejsko območje pa je v svojih Bajkah in povestih o Gorjancih kasneje slikovito opisal pisatelj Janez Trdina (1830-1905).
Na Šentjernejskem je več dobro in srednje ohranjenih srednjeveških gradov, kraj sicer slovi po pridelavi cvička, reji konj in tradicionalnem, več kot 150-letnem blagoslavljanju konj na Štefanovo ter po lončarstvu in kovaštvu. Kot krajevni simbol se je v Šentjerneju skozi stoletja uveljavil lik petelina. Občina Šentjernej tudi vse bolj gospodarsko napreduje.