Bolj kot sredino sneženje, ki je z lomom mladega rastja pod težo snega naredilo manj škode, je posavske, dolenjske in belokranjske sadjarje ter vinogradnike prizadela pozeba v začetku tedna. V Posavju in vzhodni Sloveniji lahko zato govorijo o eni največjih pozeb v sadnih nasadih v zadnjih letih, je ocenil direktor krškega Evrosada Boštjan Kozole.
Kozole je kot predsednik sekcije za sadjarstvo pri Zbornici kmetijsko živilskih podjetij davi povedal, da je bila pozeba v vzhodni Sloveniji najmočnejša v začetku tedna, ko se je jutranja temperatura ponekod spustila do treh stopinj Celzija pod ničlo in v določenih sadovnjakih, pač glede na njihovo lego, povzročila tudi do stoodstotno škodo.Veliko pozebe je bilo tudi v vinogradih, dodatno škodo je povzročilo sneženje, ponekod pa je padala tudi toča. Škoda, ki se ni še povsem pokazala, bo znatna, na njeno oceno pa bodo morali počakati še več dni, je dodal Kozole.
Hkrati je opozoril, da bo omenjena zbornica skupaj s kmetijsko-gozdarsko zbornico prihodnji teden sklicala skupno izredno sejo, na kateri bodo skušali navedeno škodo natančneje oceniti, hkrati pa se s pristojnim ministrstvom dogovoriti glede pomoči in ukrepov, je še dejal Kozole.
Tudi direktor območnega Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto Jože Simončič je povedal, da je največ škode na določenih in predvsem nižjih legah na Dolenjskem povzročila pozeba v začetku tedna.
Sredino sneženje, ki ni bilo povsod na Dolenjskem enako močno - na območju Mirne Peči je namreč padlo do sedem centimetrov snega, medtem ko ga je bilo na Šentjernejskem precej manj, pa je nekaj škode povzročilo predvsem na mladih poganjkih. Glede pozebe bo kritično še petkovo jutro, sicer pa obsega škode še ne morejo oceniti, je še dejal Simončič.
O pozebi poročajo tudi iz Bele krajine. Črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič je povedala, da tam v sredo ni snežilo, nekaj pozebe v vinogradih in sadovnjakih pa so zabeležili v začetku tedna.