Janez Lenarčič Svet24.si

Komisarja Lenarčiča čaka bogato nadomestilo

strelec Svet24.si

Kako bo obdobje strelca do 21. 12. vplivalo na vsa...

damjan žugelj Necenzurirano

Afera slovenski Watergate: zakaj je preiskava ...

1663796110-042mv Reporter.si

Mirko Mayer mora bivši zaročenki plačati ...

luka doncic dallas pm Ekipa

Slabe novice iz Dallasa: Luka Dončić bo dlje ...

blanka2 Njena.si

Blanka z domačim hujšanjem prekašale vse?!

zlatko zahovic Ekipa

Zahović jasno in glasno o reprezentanci, Cesarju ...

Novice Črnomelj

V PC Tris Kanižarica na voljo več zemljišč

Piše: STA

Čas objave:
14.11.2021 12:07

V črnomaljski poslovni coni Tris Kanižarica je po petletnem urejanju potrebne infrastrukture na voljo večje število zemljišč različnih površin. V njeno urejanje so v zadnjih petih letih vložili nekaj manj kot 1,32 milijona evrov. Črnomaljska občina je prispevala dobrih 680.000 evrov, preostanek so pokrili z državnim in evropskim denarjem.

Ker se za poslovno cono v Kanižarici pri Črnomlju zaradi njene lege in primernosti zanima več vlagateljev, je občina leta 2004 sprejela spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta, s katerim je omogočila ureditev novih zemljišč s skupno površino 83 hektarjev. Gre sicer za stavbna zemljišča za proizvodne, storitvene, poslovne, servisne, skladiščne, komunalne in druge dejavnosti.

Na območju poslovne cone Tris Kanižarica je po prostorskem načrtu na voljo večje število zemljišč s površinami od 2000 do 10.000 kvadratnih metrov. Njihova lega omogoča tudi združevanje posameznih enot.

Skupna površina cone je sicer 115 hektarjev. Na njenem ožjem območju je že pozidanih 36 hektarjev, za gradnjo pa je razpoložljivih še za 34 hektarjev zemljišč.


Po zadnjih podatkih v coni deluje 30 podjetij, ki zaposlujejo približno 500 ljudi. Gre sicer za največjo poslovno cono na Črnomaljskem, na njenem območju pa je načrtovan priključek na cesto tretje razvojne osi.

Poslovna cona Tris Kanižarica na obrobju Črnomlja je sicer zrasla na območju nekdanjega rudnika lignita. Kanižarica je bila rudarsko naselje. Premog so na njenem območju odkrili leta 1838, njegovo izkoriščanje pa je postalo zanimivo šele po letu 1856, ko je avstrijska železarska družba Ritter von Fridau v bližnjem Gradacu odprla prvo železarno v Beli krajini.

Rudnik je bil do druge svetovne vojne večkrat zaprt. Zamenjal je več lastnikov, po drugi svetovni pa obratoval s starimi tehnikami. Do večje rekonstrukcije in modernizacije proizvodnje je prišlo med letoma 1958 in 1963. Sledilo je naglo povečanje količine izkopanega premoga, ki je doseglo višek leta 1969, ko so izkopali 143.000 ton premoga.

Edina večja rudniška nesreča se je zgodila leta 1976, ko je pri širjenju odkopnega polja ob prelomu prišlo do vdora vode in hitrega zalitja rovov. Po letu 1990 je količina izkopanega lignita začela upadati. Zadnjih 20.000 ton tega premoga je prišlo iz jame leta 1996.