V občini Šmarješke Toplice so v letu 2019 turistično ponudbo obogatili z ureditvijo arheološke poti Veliki Vinji Vrh, kjer je bilo v času starejše železne dobe večje naselje z utrjenim obzidjem. Pot, ki so jo nedavno nadgradili še z digitalnim vodnikom, postaja vse bolj prepoznavna tako med domačini kot obiskovalci iz širše okolice.
Vinji Vrh, ki v najvišji točki doseže 385 metrov, je razgledni greben nad vasjo Bela Cerkev, ki je bil zaradi svoje strateške lege in številnih vodnih virov zanimiv za poselitev že od prazgodovine naprej. Danes je posejan s številnimi vinogradi, za turiste pa je zanimiv tudi zaradi izjemnega pogleda, ki ga nudi na dolino reke Krke in večji del Dolenjske.
V starejši železni dobi, okoli leta 800 pred našim štetjem, je na najvišjem delu grebena, Velikem Vinjem Vrhu, zraslo eno največjih železnodobnih središč v jugovzhodni Sloveniji, ki je živelo vse do rimske zasedbe naših krajev konec 1. stoletja pred našim štetjem. Šlo je za naselje okoli današnje cerkve sv. Jožefa z utrjenim kamnitim obzidjem.
Po besedah Katarine Gunde iz Občina Šmarješke Toplice ostanki naselja danes niso več vidni, je pa mogoče na potek obzidja sklepati iz samega reliefa površja okoli cerkve sv. Jožefa. Prav tako so v gomilah, ki so posejane v okolici nekdanjega obzidja, bilo naj bi jih več kot 200, odkrili številne predmete, katerih replike so razstavljene v Hiši žive dediščine, ki so jo uredili v Beli Cerkvi. Gre predvsem za osebne predmete pokopanih v gomilah, saj so takrat mrtve pokopavali zunaj obzidij naselij.
Arheološko pot Veliki Vinji Vrh so pred tremi leti zasnovali ravno zato, da bi to bogato arheološko dediščino približali obiskovalcem. Gre za šest kilometrov dolgo krožno pot, ki se začne v Beli Cerkvi, vodi mimo grobišča Strmec, čez najvišjo točko, nekdanjo naselbino na Velikem Vinjem Vrhu, preko gomilnih grobišč Mlada vina in nato nazaj na izhodiščno točko. Pri tem obiskovalca na poti pričaka pet informativnih tabel, kjer se seznani z zgodovino okolice in odkritimi predmeti.
Po besedah Gundejeve med obiskovalci prevladujejo predvsem skupine, za katere v sodelovanju z novomeškim zavodom za varstvo kulturne dediščine in lokalnimi društvi izvajajo vodene oglede, da bi na pot pritegnili tudi individualne obiskovalce, pa so nedavno skupaj z Razvojnim centrom Novo mesto razvili tudi posebno aplikacijo.
Ta je po besedah Gundejeve neke vrste digitalna nadgradnja obstoječe arheološke poti, kjer obiskovalec s pomočjo mobilnega telefona na devetih postajah raziskuje okolico in odkriva pomembne najdene zgodovinske predmete. Pri tem ga vodi železnodobni vojščak Neustrašni.
Aplikacijo nameravajo po besedah direktorice Zavoda za turizem, kulturo in šport Šmarješke Toplice Darinke Bobnar kmalu nadgradili, in sicer s t. i. petzvezdničnim doživetjem, namenjenim individualnim gostom. Ti bodo za nekaj več kot 300 evrov po osebi dobili voden ogled po arheološki poti in njeni okolici ter enodnevno namestitev v apartmaju letala bližnjega dvorca Gregorčič, vse skupaj pa bo začinjeno z bogato lokalno kulinariko.