V Galeriji Krka v Novem mestu bodo drevi ob 19. uri odprli slikarsko razstavo Uglašeno žarenje rožnega sveta Vide Slivniker. Akademska slikarka je svoje ustvarjanje zgradila na dediščini domače tradicije z barvo in s svetlobo ter z izostreno izrabo lazur in barvnih odtenkov. Razstava bo na ogled do 17. oktobra.
Po besedah umetnostne zgodovinarke Tatjane Pregl Kobe je za Vido Slivniker v skoraj štirih desetletjih njenega slikarskega ustvarjanja barva "ostala temeljni izraz, ki gradi podobo in v njej vzpostavlja notranje odnose ter se tako izenačuje z osnovnim smislom samega slikovnega prostora".Sicer pa kot izrazita koloristka pri svojem delu izhaja iz poetičnega doživljanja narave. Na njenih tihožitjih se uveljavljajo barvne vrednote rastlinskega sveta, ki vedno preglasijo otipljivost naravnih struktur, njen nakazani predmetni svet pa nemalokrat zdrsne na rob abstraktnega.
Na slikah Vide Slivniker je še vedno poudarjeno vse tisto, kar je tradicionalno značilno za modernistično sliko. Bistven segment njenega zadnjega ustvarjanja pa so slike tihožitij in imaginarnih portretov.
Zunanji in notranji prostor na njenih novih slikah živita v simbiozi in sta medsebojno prepletena. Zanima ju dialog med zunanjim in notranjim. "Slikarka in svet okoli nje pa sta dva svetova, ki vplivata drug na drugega."
Ves slikarkin opus pa kaže, da so rože zanjo "lirika, eteričnost, sla, strast, harmonija, otožnost, ljubezen, ravnovesje, minljivost". "Vanj je ujet vsak cvet, ves svet. Minljivost vsega se v njenih likovnih stvaritvah kaže v obrisih in silhuetnih likih, v harmoničnem sozvočju barv, svetlobe in v ritmu spontanih potez, prekritih s pajčevinasto belino," je med drugim ugotovila Tatjana Pregl Kobe.
Vida Slivniker se je rodila leta 1945 v Radljah ob Dravi. Šolala se je na Pedagoški akademiji v Mariboru, po diplomi na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pa je tam nadaljevala slikarsko specialko.
Od leta 1970 je bila kot likovna pedagoginja zaposlena na ljubljanskih srednjih šolah. Leta 1986 se je odločila za samostojno umetniško pot. Skupinsko in samostojno razstavlja od leta 1969, večkrat se je predstavila tudi v tujini. Med študijem je prejela študentsko Prešernovo nagrado, kasneje pa več pomembnih domačih in tujih nagrad. Živi in ustvarja v Ljubljani.