V razstavišču Jakčev dom Dolenjskega muzeja v Novem mestu bodo drevi ob 18. uri odprli razstavo Ivan Vavpotič Velikan portreta. Osrednji del razstave predstavljajo umetnikovi portreti, ki so pomemben del ne samo umetnostne, temveč tudi kulturnozgodovinske dediščine prve polovice preteklega stoletja. Razstava bo na ogled do februarja prihodnje leto.
Avtorica razstave in kustosinja Katarina Dajčman je zapisala, da bodo razstavili Vavpotičeve portrete za slovensko kulturno zgodovino pomembnih posameznikov, ki so živeli v Novem mestu ali pa so bili kakorkoli povezani s tem mestom.
Navedla je portrete Dragotina Ketteja, njegove ljubezni Angele Smola in njenega brata, kasneje pravnika Albina Smole, Frana Šukljeta, Slavka Gruma, Ivana Vrhovca in drugih. Ob Vavpotičevi širši ustvarjalni razpetosti bodo predstavili tudi njegovo scenografsko delo.
Dodala je, da je bil Vavpotič, katerega družina se je preselila v Novo mesto in je tam med letoma 1888 in 1897 obiskoval nižjo ter višjo gimnazijo, široko kulturno razgledana osebnost.
"Po slikarskem prepričanju je bil realist, nagnjen k pripovednosti in eleganci. Bil je predvsem figuralik - ob mlajšem Božidarju Jakcu naš glavni portretist meščanov, gospodarstvenikov, politikov in kulturnikov", je poudarila kustosinja.
Ob Vavpotičevih slikah, ki jih hrani Dolenjski muzej, bodo predstavili še dela in gradivo iz zbirk Narodne galerije, metliškega Belokranjskega muzeja, Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, Slovenskega gledališkega inštituta in nekaterih zasebnikov.
Ivan Vavpotič se je leta 1877 rodil v Kamniku. V zadnji četrtini 19. stoletja so njegovega očeta službeno premestili v Novo mesto, kjer je z ženo in s petimi otroki sprva živel v Fichtenauovi hiši na današnjem Glavnem trgu 2.
Po novomeški gimnaziji je slikarstvo študiral v Pragi, na Dunaju in v Parizu. Med prvo svetovno vojno je bil vojni slikar na Primorskem, nato je kot profesor živel v Idriji in od leta 1910 v Ljubljani.
Leta 1927 se je kot scenograf za dve leti zaposlil v ljubljanski Drami. Od leta 1929 je bil v svobodnem poklicu. Ustvarjal je kot slikar, naslikal je vrsto reprezentativnih portretov.
Ilustriral je dela Josipa Jurčiča, Frana Detela, Franeta Milčinskega in pesniško zbirko Iga Grudna. Kot avtor plakatov, reklam, razglednic, prvih jugoslovanskih znamk in odrskih scenografij je sproščeno povezoval realistično in secesijsko tradicijo z odmevi modernejših smeri. Leta 1943 je umrl v Ljubljani.