V Novem mestu so slovesno odprli prvo negovalno bolnišnico v regiji. V njej je 65 postelj, namenjenih podaljšanemu pobolnišničnemu zdravljenju in paliativni oskrbi. Odprtja sta se v okviru vladnega obiska v Jugovzhodni Sloveniji udeležila tudi premier Robert Golob in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.
Po Golobovi oceni bo bolnišnica pomembno prispevala h krepitvi javnega zdravstva, ki je tudi sicer ena od prioritet trenutne vlade. Sam verjame, da "ravno takrat, ko bomo vsi nesebično prispevali h krepitvi javnega, takrat bomo lahko gradili družbo, v kateri se bomo vsi počutili dobro", je dejal.
Negovalne bolnišnice se po njegovih besedah zelo pomembne, saj pogosto po tistem, ko zdravniki in medicinske sestre opravijo svoje delo, bolniki nimajo kam. Pogosto so prepuščeni sami sebi, morajo v dom za starejše ali pa v oskrbo svoji družini, ki pa za njihovo nego ni dovolj usposobljena in opremljena. "Zato so negovalne bolnišnice naša civilizacijska dolžnost do tistih bolnikov, ki potrebujejo oskrbo," je dejal.
Po besedah direktorice Splošne bolnišnice Novo mesto Milene Kramar Zupan je od ideje do izgradnje bolnišnice, v katero so preuredili star interni oddelek, minilo skoraj pet let. Gradnja je bila organizacijsko in finančno zelo zahtevna, vmes se je zamenjalo tudi pet ministrov za zdravje, ki jim je bilo treba vsakemu posebej znova razlagati, zakaj je projekt pomemben.
Bolnišnico so poimenovali Julija, saj je osnovna zgradba nastala kot prizidek k dvorcu Mostek, v katerem je nekoč živela muza pesnika Franceta Prešerna Julija Primic. Po besedah direktorice bo bolnišnica združevala podaljšano bolnišnično zdravljenje, rehabilitacijo in paliativno oskrbo ter tako zapolnjevala vrzel med akutno bolnišnično obravnavo in dolgotrajnimi oblikami zdravstvene ter socialne skrbi.
Sobe v bolnišnici so eno in dvoposteljne, opremljene so po najnovejših trendih, bolnišnica ima tudi veliko drugih infrastrukturnih prostorov - od rehabilitacije, fizioterapije, delovne terapije do prostorov za druženje svojcev in nenazadnje prostorov za umirjanje. "Zares smo veseli, da smo na eni strani uspeli obnoviti kulturni spomenik, na drugi strani pa to povezati s prepotrebno dolgotrajno oskrbo," je dejala.
Naložba je stala nekaj manj kot 20 milijonov evrov, od česar je 12 milijonov evrov prispevala država, okoli pet milijonov je bilo evropskih sredstev, tri milijone pa je prispevala bolnišnica sama.
Negovalni kader so po besedah Kramar Zupan začeli pridobivati že med gradnjo in je zagotovljen za začetek delovanja.
Po oceni ministrice Prevolnik Rupel bolnišnica pomeni zelo pomembno pridobitev tako za Novo mesto kot celotno regijo. Prostori, ki si jih je ogledala, po njenih besedah zagotavljajo visok standard ter bodo omogočali kakovostno, celovito in sočutno obravnavo bolnikov. Država se sicer po njenih besedah trudi, da bi bila paliativna oskrba bolj dostopna, kot je trenutno.
Galerija
