V mali dvorani Dolenjskega muzeja v Novem mestu, so v petek, 25. oktobra odprli arheološko razstavo Bratje po orožju s podnaslovom Elite starejše železne dobe, ki je nastala s sodelovanjem Arheološkega muzeja v Zagrebu, oddelka za arheologijo zagrebške Filozofske fakultete in Dolenjskega muzeja. Razstava bo na ogled do 2. februarja prihodnje leto.
Arheolog in kustos Dolenjskega muzeja Borut Križ je povedal, da so na razstavi, ki so jo prvič predstavili v Zagrebu, razstavili oziroma soočili najdbe dveh grobov starejše železnodobnih veljakov ali knezov iz 8. stoletja pred našim štetjem. Gre za grob iz Kaptola pri Slavonski Požegi na Hrvaškem in grob z novomeške Kapiteljske njive oziroma bojevniška grobova, ki sicer sodita v različna kulturna kroga, hkrati pa sta si podobna po delu grobnih pridatkov. Hrvaški grob sodi namreč v tako imenovano kaptolsko in novomeški v dolenjsko skupino starejše železne dobe, ki se razlikujeta predvsem po pogrebnem obredju.
V dolenjski skupini so denimo v starejši železni dobi pokopali skeletno v družinskih zemljenih gomilah, v Kaptolu pa žgano, z le enim pomembnim pokojnikom v osrednjem delu gomile. Sicer pa je možno v materialnih kulturah skupnosti iz Kaptola in Novega mesta najti veliko skupnih značilnosti, tako v orožju in nakitu kot pri lončenem posodju.
Kot ugotavljajo arheologi, je šlo za določeno povezavo, komunikacijo in menjavo med takšnimi geografsko oddaljenimi in kulturno različnimi skupinami, ki so jo omogočale tesne vezi med njihovimi veljaki oziroma elitami.
"Zdi se, da je bila ideologija teh elit, ki se je kazala v noši in orožju, do neke mere univerzalna v ogromnem evropskem prostoru, kar je omogočilo ustvarjanje daljnosežnih komunikacijskih mrež, v katerih sta imeli zelo pomembno mesto prav novomeško in kaptolsko starejše železnodobno središče."
Razstavljena grobova tamkajšnjih bojevnikov sta zato "odličen primer vezi, ki so tvorile kulturno tkivo celinske Evrope v času Homerja, osem stoletij pred našim štetjem", je še povedal Križ.
Kaptolska starejše železnodobna skupina obsega Požeško kotlino, osrednjo in zahodno Slavonijo, severozahodno Hrvaško ter porečji Drave in Mure. Skupnosti na tem območju so se ukvarjale z različnimi gospodarskimi dejavnostmi, od živinoreje in poljedelstva do izkoriščanja naravnih virov, na primer nahajališča grafita v slavonskem pogorju.
Dolenjska starejše železnodobna skupina obsega območje med Savo in Kolpo, vzhodno od Ljubljane. Ti sodobniki antičnih Grkov in Etruščanov so živeli v močnih, hierarhično oblikovanih skupnostih. Te so svojo ekonomsko moč in pomen črpale v predelavi na Dolenjskem lahko dostopne železove rude, ki so jo po taljenju predelali v izdelke, s katerimi so se vključili v tedanjo evropsko trgovino. Drugi pomemben izdelek dolenjskega prostora je bilo steklo oblikovano v živopisne jagode, ki so sestavljale bogate in pogosto z baltskim jantarjem dopolnjene ogrlice.