Na Glavnem trgu in nekaj drugih prizoriščih v Novem mestu poteka Praznik situl oziroma 6. festival železnodobnega življenja in kulinarike. S prireditvijo, ki jo običajno obišče približno 1000 obiskovalcev, želi Dolenjski muzej predstaviti bogato arheološko dediščino in Novo mesto kot eno glavnih arheoloških najdišč.
Arheologinja in kustosinja Dolenjskega muzeja Petra Stipančić je za STA povedala, da želijo Novo mesto predstaviti kot evropsko najdišče z do zdaj največ odkritimi železnodobnimi bronastimi vedricami oziroma situlami.
Hkrati želijo za en dan obuditi staro železnodobno mesto in s pomočjo prizorov, vtolčenih v situle, poustvariti življenje pred 2500 leti. Prikazali bodo na primer stare obrti, kovaštvo, lončarstvo, steklarstvo, krznarstvo, pletarstvo, vlivanje brona, pripravo preje in podobno, nekdanjim obdobjem pa bodo prilagodili tudi kulinarično ponudbo.
Kot napovedujejo v Dolenjskem muzeju, bo tokratni Praznik situl potekal na več prizoriščih oziroma novomeških arheoloških najdiščih. V Kandiji pri Osnovni šoli Grm bodo program začeli ob 15. uri, ob 16. in 17. uri pa ga bodo nadaljevali na naslednjih prizoriščih.
Na arheoloških najdiščih Kandija in Kapiteljska njiva bodo pripravili delavnice za otroke in strokovna vodstva, na Glavnem trgu pa gledališko predstavo z železnodobno tematiko za otroke.
Na prazgodovinskem gradišču Marof bodo uprizorili vrnitev železnodobnega kneza s pohoda in na Kapiteljski njivi obredne zahvale za njegovo srečno vrnitev. Praznik situl bodo končali v muzeju, kjer bodo ob 21.30 pripravili predavanje Cvetoči halštat Novega mesta in ogled situlskih spomenikov.
Gostje 6. Praznika situl bodo poljski kolegi iz Arheološkega muzeja Biskupin, ki bodo predstavili vlivanje brona. Gost iz Torunja bo predstavil obdelavo jantarja in gosta iz Poznana taljenje stekla ter izdelavo steklenih jagod za orglice in drug nakit.
Na območju Novega mesta, ki so ga pred leti razglasili za mesto situl, so doslej odkrili 16 bronastih situl, od katerih jih je devet figuralno okrašenih. Novo mesto tako velja za največje svetovno najdišče tovrstnih torevtskih umetnin, novomeške situle pa so nekoliko mlajše od najbolj znanih slovenskih, denimo vaške situle in situle z Magdalenske gore, in spadajo v 5. in 4. stoletje pred našim štetjem.
Novomeške situle spadajo v zaključno obdobje situlske umetnosti, glede na njihovo številnost pa arheologi domnevajo, da je na tamkajšnjem območju morala delovati situlska delavnica.
Situlska umetnost se sicer osredotoča na upodobitve dejavnosti starejšeželeznodobnih ljudi in je v prazgodovinskem obdobju, ko evropsko ozemlje še ni poznalo pisave, dragocen dokument ter odsev takratne tako imenovane halštatske kulture.