V Ganglovem razstavišču Belokranjskega muzeja v Metliki bodo danes odprli razstavo Beti - 60 let spominov, s katero bodo obeležili 60-letnico delovanja tamkajšnje tekstilne tovarne in družbe, ki je pomembno zaznamovala metliški razvoj. Beti je bila nekdaj več kot podjetje, bila je mesto v malem.
Direktorica Belokranjskega muzeja in avtorica razstave Andreja Brancelj Bednaršek je na včerajšnji novinarski konferenci povedala, da so se pri pripravi razstave o Belokranjski tekstilni industriji - Beti povezali s sodobnim podjetjem. To z razliko od starega, ki je ob svojem višku leta 1986 delo nudilo več kot 2000 ljudem, zaposluje nekaj manj kot 170 ljudi.Sicer pa so razstavo, ki bo na ogled do 2. maja prihodnje leto, in spremljevalno knjigo z razstavnim katalogom zastavili kot najširši možni in kronološki prikaz njenega razvoja ter delovanja, hkrati pa so obdelali tudi obdobje pred ustanovitvijo Beti.
Zgodba Beti, ki velja za prvi industrijski obrat v Metliki, se je začela v Črnomlju, v pletilski delavnici tam priseljenega obrtnika iz Dolenjskih Toplic. Pri razstavi so se bolj kot na posameznike, povezane s podjetjem, oprli na ohranjene predmete, dokumente in izdelke, na slikovno gradivo ter na pomen Beti za razvoj Metlike in Bele krajine, je še povedala Andreja Brancelj Bednaršek.
Po besedah izvršne direktorice delniške družbe Beti Maje Čibej je bilo nekdanje podjetje z obrati v Metliki, Črnomlju, Mirni Peči in Dobovi prvenstveno usmerjena v oblačilno industrijo in izdelavo končnih izdelkov, do danes pa se je ohranila le predelava tekstilne preje.
Sicer pa je Beti po državni osamosvojitvi delila usodo številnih slovenskih tekstilnih podjetij, ki so lahko izbirala le med prilagoditvijo zaostrenim tržnim razmeram s prodorom cenenih kitajskih tekstilnih izdelkov in propadom, je še dejala.