V Levstikovem sadovnjaku je med Litijo in Čatežem pri Trebnjem zasajenih že prek 40 avtohtonih ali starih sort sadnih dreves. Število zasajenih dreves pa se iz dneva v dan veča.
(Foto: levstik.si)Zaradi vedno večjih potreb po sadju in sadnih izdelkih se pridelovalci preveč usmerjajo v nove, včasih tudi bolj rodne sadne sorte, ki dajejo večje pridelke. Pri tem pa se vedno bolj pozablja, da so stare in avtohtone sadne sorte, še posebej če so cepljene na sejancih, mnogo bolj odporne in neobčutljive na bolezni, ki ne potrebujejo pesticidov.
Vedno bolj se namreč pozablja na ekološko pridelavo sadja. Predvsem pa se trenutnega stanja ne zaveda mlada generacija in gre za družbeno odgovornost, da mlade o tem podučimo in jih zainteresiramo za bolj naravno, odgovorno in aktivno družbeno delovanje.
Obiskovalci Levstikove poti se ob pogledu na informacije o slovenskih starih sadnih sortah zavedate vrednosti neokrnjenega okolja, ki nudi številne priložnosti za kvalitetno življenje in tudi kvaliteto preživljanja prostega časa v naravi. Vizualna podoba in sistem usmerjevanja informativno usmerjevalnih tabel je oblikovan tako, da so posamezni grafični elementi jasno vidni, hitro berljivi in razpoznavni od povprečne oddaljenosti 15–20 m.
Ker na Levstikovo pot prihaja ogromno mladih, je to tudi priložnost za vzgojo in izobraževanje mlade generacije in trajnostno spodbudo za pravilen družbeni odnos do sadnih dreves oziroma širše rastlinstva nasploh.
Slovensko sadje predstavlja simbol prepoznavnosti države in odraz njenega odnosa do trajnostnega razvoja, s katerim se poskuša zagotoviti trajno in optimalno delovanje sadnih dreves, življenjskih združb rastlin in živali in njihovih življenjskih prostorov ter trajnostna raba in upravljanja s sadnimi drevesi. Sadje je v Sloveniji izrednega okoljskega, ekosistemskega, biotskega, kulturnega, zgodovinskega, asociativnega, krajinskega in zdravstvenega pomena, zato je varovanje tega bogastva razumljivo in nujno. Gre za zasajanje s slovenskimi starimi in celo avtohtonimi sortami sadja.